Boštjan Videmšek: Na Haitiju obstaja le danes, boj za danes
16. december 2014, Port au Prince – Politična kriza na Haitiju se stopnjuje. Čeprav je predsednik države Michel Martelly po srditih petkovih protestih, na katerih so se protestniki spopadli tudi s pripadniki mirovne misije Združenih narodov, napovedal odstop predsednika vlade in svojega tesnega zaupnika Laurenta Lamotheja, ki je v soboto tudi dejansko odstopil, se ulice kaotične haitijske prestolnice še niso umirile.
V Limi dosegli dogovor, ki ga okoljevarstveniki označujejo za neučinkovit kompromis
15. december 2014 - Članice Združenih narodov so na podnebnih pogajanjih v Peruju dosegle dogovor, kako naj se spopadajo s podnebnimi spremembami. A dogovor je šibek, opozarjajo okoljevarstveniki.
Delegati 194 držav so po podaljšanju dvotedenske konference za nekaj več kot dan odobrili okvir za določanje nacionalnih zavez za ukrepanje, ki jih bodo države predložile na podnebnem vrhu v Parizu naslednje leto. Dokument, ki so ga poimenovali Klic iz Lime k podnebni akciji, tako postavlja temelj za doslej najcelovitejši dogovor o okolju.
OECD: Neenakosti med bogatimi in revnimi škodi gospodarski rasti
10. december 2014, Pariz - Razkol med bogatimi in revnimi je v številnih državah Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) največji v zadnjih 30 letih in upočasnjuje gospodarsko rast, izhaja iz raziskave, ki so jo danes po poročanju Slovenske tiskovne agencije objavili v 34-članski organizaciji.
Kot navaja raziskava, se neenakost povečuje v večini držav OECD. »Danes ima najbogatejših 10 odstotkov prebivalstva v OECD 9,5-krat večji prihodek od najrevnejših 10 odstotkov. V 80. letih minulega stoletja je bilo to razmerje 7 proti 1, vse odtlej pa nepretrgoma narašča.«
WHO: Od leta 2000 malarija zahtevala skoraj polovico manj življenj
9. december 2014, Ženeva - Ukrepi proti malariji so po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) v zadnjih trinajstih letih prinesli spodbudne rezultate - število smrtnih žrtev se je v svetovnem merilu zmanjšalo za 47 odstotkov, smrtnost med otroki, mlajšimi od pet let, za 53 odstotkov. »Gre resnično za neprimerljive rezultate, izjemno novico, ko gre za globalno zdravje,« je povedal Pedro Alonso iz WHO.
Insekticidi, zaščitne mreže in zdravila so od leta 2000 poskrbeli za padec števila žrtev tudi v podsaharski Afriki, z malarijo najhuje prizadeti regiji na svetu (iz tega območja prihaja kar 90 odstotkov vseh smrtnih žrtev). Smrtnost se je po navedbah WHO v regiji, kje se prebivalstvo iz leta v leto povečuje, zmanjšala za 54 odstotkov, pri otrocih, mlajših od pet let, za 58 odstotkov. Kot so zapisali v poročilu, je bilo tako prizaneseno kar 3,9 milijonu najmlajših.
Hrana v smeteh - posledica prevelike ponudbe in izkrivljenega odnosa do nje
25. november 2014 - Sveža zelenjava, solata, sadje, kruh in mlečni izdelki - to je hrana, ki jo doma največkrat zavržemo in tako "pridelamo" skoraj četrtino zavržene hrane v državi.
Natančnih podatkov o zavrženi hrani ni. Na ministrstvu za okolje in prostor zato le ocenjujejo, da na dan zavržemo vsaj četrt kilograma hrane. Ekologi brez meja so pri svojih ocenah strožji - menijo, da je leta 2011 pri nas nastalo najmanj 168.000 ton odpadne hrane, v najslabšem primeru pa tudi do 270.000 ton.
"Obe številki sta izrazito preveliki. To pomeni, da v Sloveniji zavržemo precej več od 82 kilogramov (to je namreč najbolj konservativna ocena količine zavržene hrane, op. p.) hrane na prebivalca. Približno ali pa malo manj kot polovica od tega pade na gospodinjstva, preostalo pa pade na industrijo - od pridelave do predelave in trgovine," je za Val 202 povedal Albin Keuc iz društva Ekologi brez meja. Le minimalen del zavržene hrane (okoli 10 odstotkov) predelamo, drugo konča na smetiščih.
