Zbirno: Odzivi na Pariški dogovor
13. december 2015 - V Parizu je bil sinoči sprejet dogovor, ki ga mnogi označujejo za zgodovinskega v boju proti podnebnim spremembam. Zbrali smo prve odzive na dogovor, ki so jih podali generalni sekretar ZN Ban Ki-moon, izvršna sekretarka UNFCCC Christiana Figueres, francoski predsednik Francois Hollande, ameriški predsednik Barack Obama, glavni kitajski pogajalec Xie Zhenhua, južnoafriška okoljska ministrica Edna Bomo Molewa, indijski premier Narendra Modi, predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker, evropski komisar, pristojen za podnebje, Miguel Arias Canete, ter slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus.
Generalni sekretar ZN Ban Ki-moon je povedal: "Stopili smo v novo obdobje globalnega sodelovanja na enem izmed najbolj kompleksnih izzivov, ki so pred človeštvom. Prvič v zgodovini se je vsaka država sveta zavezala k omejitvi izpustov, krepitvi prožnosti in pridružitvi v skupnem cilju. Gre za odmeven uspeh multilateralnih odnosov."
Generalni sekretar ZN je prepričan, da se bo današnji dan zapisal v zgodovino. "Bili ste soočeni z izzivom, kot ga še ni bilo. In pokazali ste voditeljstvo, kot še nikoli prej," je v Parizu dejal pogajalcem, za katerimi je skoraj dva tedna pogajanj. Pariški podnebni sporazum je Ban opisal kot ambiciozen, kredibilen in trajen. Kot posebej pomembno je izpostavil dejstvo, da sporazum vključuje določila o škodi in izgubah iz naslova podnebnih sprememb.
A sporazum je osnova, ne strop. "Delo se začne jutri. Danes pa čestitke," je dejal vidno ganjen.
Christiana Figueres, izvršna sekretarka UNFCCC je poudarila: "En planet, ena možnost, da naredimo, kar je prav, in to smo storili v Parizu. Skupaj smo pisali zgodovino. Pred nami je dogovor o zavezanosti. Je dogovor o solidarnosti z najbolj ranljivimi. Je dogovor z dolgoročno vizijo, saj ga moramo spremeniti v motor varne rasti."
"Prihodnje generacije bodo, prepričana sem, označevale 12. december 2015 kot datum, ko je bilo v središču sodelovanje, vizionarstvo in odgovornost, humanost in skrb za naš svet," je dodala. "Poudariti želim predanost, diplomacijo in napore francoske Vlade v tem pomembnem trenutku in predanost vlad, ki so podpirale našo skupno ambicijo vse od COP17 v Durbanu," je še povedala Christiana Figueres.
Francoski predsednik Francois Hollande je zbrane delegate nagovoril: "Uspelo vam je, dosegli ste ambiciozen dogovor, zavezujoč dogovor, univerzalen dogovor. Nikoli ne bom bolj hvaležen konferenci, kot sem danes. Ponosni boste lahko stopili pred svoje otroke in vnuke."
Spomnil je, da so se k zmanjševanju izpustov zavezali regije, mesta in podjetja. Finančni sektor se je odločil preusmeriti svoje investicije. "A to je šele začetek. Francija bo storila vse, ne le za implementacijo, ampak tudi za pospešitev tega gibanja," je napovedal. Tako se je zavezal k zaostritvi ciljev Francije na področju izpustov toplogrednih plinov in podnebnega financiranja. Napovedal je tudi oblikovanje koalicije držav, "ki se bodo premikale hitreje" in bodo z oblikovanjem cene ogljika spodbudile preusmeritev investicij.
Hollande je izrazil ponos, da je prevladal ideal pravičnosti. "Naša generacija je odločala o svetu, ki ga ne bomo videli. A 12. december 2015 se bo zapisal v zgodovino. V Parizu smo v zadnjih stoletjih videli kar nekaj revolucij. A to je najlepša in najbolj mirna od vseh; revolucija podnebnih sprememb," je rekel in izzval bučen aplavz.
Ameriški predsednik Barack Obama je v kratki izjavi za javnost v Washingtonu pohvalil podnebni dogovor iz Pariza in ga označil za zgodovinskega, vendar dodal, da gre šele za prvi korak na poti obvladanja podnebnih sprememb. Kongresni republikanci so ga nemudoma zavrnili. "Pariški dogovor postavlja trajni okvir, ki ga svet potrebuje za rešitev podnebne krize. Vzpostavlja mehanizem in arhitekturo za uspešno soočanje s tem problemom na učinkovit način. Stopili so skupaj okrog trdnega dogovora, ki ga je svet potreboval, ko je bilo to potrebno," je dejal Obama.
Odzvala so se tudi hitro rastoča gospodarstva, za katere sporazum predstavlja odločilen uvodni korak k nizkoogljični družbi. "Sporazum res ni popoln in na določenih področjih potrebuje izboljšanje. A to nas ni ustavilo pri zgodovinskem pohodu naprej," je dejal glavni kitajski pogajalec Xie Zhenhua.
Dogovor je po oceni Kitajske "pošten in pravičen, celovit in uravnotežen, zelo ambiciozen, trajen in učinkovit". Sporazum pošilja močan in pozitiven signal, da se svet pomika v smeri nizkoogljičnega gospodarstva, je še dejal.
Tudi južnoafriška okoljska ministrica Edna Bomo Molewa, ki govori v imenu skupine 130 držav v razvoju in hitro rastočih gospodarstev, je ocenila, da končno besedilo sporazuma ni popolno, a po njenem mnenju vendarle predstavlja trdno podlago za "naše okrepljeno ukrepanje z obnovljeno odločnostjo".
Dogovor je po njeni oceni uravnotežen in je največ, o čemer se lahko svetovne države v tem zgodovinskem trenutku sporazumejo. Lahko pa dogovor predstavlja mejnik v smeri boljšega in varnejšega sveta, a je vseeno šele prvi korak na dolgi poti, ki jo mora prehoditi globalna skupnost. Pri tem morajo razvite države po njenem prepričanju še okrepiti svoje zaveze in tudi finančno podpreti razvijajoči se svet, ki je prvič pristal na zavezujoče cilje.
Indijski premier Narendra Modi je pozdravil sprejetje dogovora na podnebni konferenci v Parizu, saj ta po njegovih besedah usmerja svet k bolj zeleni prihodnosti. "Rezultat pariškega dogovora nima zmagovalcev ali poražencev. Zmagala je podnebna pravica in zdaj vsi skupaj delamo za bolj zeleno prihodnost," je danes tvitnil premier.
Indija, ki je na tretjem mestu po količini izpustov toplogrednih plinov na svetu, je sicer na srečanju v Parizu opozarjala, da je za revnejše države nujna nadaljnja uporaba premoga za spodbujanje gospodarske rasti. Po ocenah New Delhija bi morale bogatejše države to upoštevati ter hitreje in izraziteje zmanjševati svoje izpuste. Glede na današnji odziv je Modi očitno zadovoljen. Dogovor v Parizu namreč po njegovih ocenah izkazuje "kolektivno zavezanost svetovnih voditeljev k omilitvi podnebnih sprememb".
Evropska komisija je odigrala ključno vlogo pri oblikovanju zgodovinskega dogovora v Parizu, s katerim je 195 držav prvič sprejelo splošen, zavezujoč podnebni dogovor, so drevi poudarili v Bruslju v izjavi za javnost. Pariški dogovor po mnenju komisije daje jasno znamenje vlagateljem, gospodarstvu in odločevalcem v politiki, da sta pomembna globalen prehod k okolju prijaznim energijam in virom, med katerimi ne bo več fosilnih goriv.
Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je poudaril, da je svet danes enoten v boju proti podnebnim spremembam. Z dogovorom je dobil zadnjo priložnost, da prihodnjim generacijam izroči svet, ki je bolj stabilen, bolj zdrav planet, pravičnejšo družbo in naprednejša gospodarstva. "Dogovor je tudi uspeh za EU," je menil Juncker, ki je izrazil zadovoljstvo glede trdega dela pogajalcev EU v Parizu. Dodal je, da je bila EU vrsto let globalni vodja prizadevanj za spremembe na področju podnebja, pariški dogovor pa odraža njena prizadevanja tudi širše v svetu.
Evropski komisar, pristojen za podnebje, Miguel Arias Canete, pa je mnenja, da je dogovor velika zmaga za vso Evropo. "Toda še pomembneje, je velika zmaga za globalno skupnost," je prepričan. V dogovoru so po njegovih besedah zapisani ključni cilji - dolgoročni cilj, petletni cikli pregledov globalnega napredka in transparentnost. "Uspeli smo, zdaj pa moramo obljube tudi izpolniti," je še poudaril.
Slovenski podnebni pogajalec Zoran Kus je pariški sporazum ocenil za "res dober načrt za planet". Dotika se vsakodnevnega življenja posameznikov, investicij podjetij, ravnanja občin, države. 11 strani dolg dokument je mogoče nadgraditi v tisoče dobrih idej, je izpostavil.
EU in njene države članice iz Pariza odhajajo izredno zadovoljne. "Dosegli smo več, kot smo si zastavili ob prihodu v Pariz. Nobena rdeča linija ni bila presežena; celo nasprotno," je povedal Kus. "Mislimo, da smo bili dober, pošten partner, da smo s svojim ambicioznim programom in stališči prispevali in tudi spodbudili marsikoga drugega k dodatni ambicioznosti. Odprti smo bili do pogovora z vsemi pogodbenicami in skupinami," je povedal o evropskih prizadevanjih. Sedaj se bo slovenska ekipa najprej morala naspati. Nato pa odhajajo za delovne mize in na teren, kjer bodo sprejeto morali pokazati v praksi.
Tudi Slovenija bo imela s sporazumom odprt prostor za drugačno razmišljanje o zelenih, trajnostnih investicijah. "Podjetja se morajo zbuditi. Občine, regije bodo imele možnost drugačnega pristopa. Odpirajo se možnosti za nova zelena delovna mesta," je priložnosti opisal Kus. Dokument bomo morali vsi natančno preučiti, saj se nanaša na vse pore življenja tako države kot posameznikov. "Potem pa ga moramo vgraditi v vsak razvojni dokument, v investicijske programe, občine v svoje ravnanje, prebivalci v svoja življenja," je poudaril.
Vir: FCCC, STA
Pripravila: Sabina Carli
