Dosežen nov globalni podnebni dogovor
12. december 2015 - V Parizu so pogajalci sprejeli zgodovinski podnebni dogovor. Dogovor svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in države spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.
V Parizu so soglasje na podnebni konferenci skoraj dva tedna iskali pogajalci pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) - 195 držav in EU. Novi globalni podnebni dogovor bo v veljavo stopil leta 2020, ko se izteče veljavnost Kjotskega protokola.
Gre za najbolj napreden mednarodni plan boja proti podnebnim spremembam doslej. Nasledil bo namreč dve desetletji pogosto mukotrpnih pogajanj med Evropsko Unijo, ZDA in drugimi industrializiranimi državami ter državami v razvoju glede vprašanja o delitvi bremen zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov na skorajšnjo ničlo v drugi polovici tega stoletja.
Sistem, ki bo začel delovati leta 2020, od držav zahteva, da revidirajo svoje podnebne politike in napredujejo proti svojim ciljem omejevanja izpustov. Cilji bodo preverjani vsakih pet let in naj bi omogočali, da se segrevanje omeji na dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko dobo - in pozneje na 1,5 stopinje Celzija - do konca stoletja.
Prvi pregled globalnega napredka bo opravljen leta 2023, pregled izpolnjevanja nacionalnih ciljev pa leta 2025. Svoje predloge nacionalnih ciljev je že podalo 187 držav, v veljavo pa bodo stopili leta 2020. Leta 2018 bo opravljen pregled stanja, ko bodo države svoje ambicije lahko zaostrile.
Da bi zagotovil potrebno transparentnost, sporazum od držav terja redno poročanje tako o ukrepih za znižanje izpustov kot o dani oziroma prejeti finančni podpori.
Razvite države so v skladu s sporazumom dolžne zagotoviti finančno pomoč državam v razvoju tako pri zmanjševanju izpustov toplogrednih plinov kot pri prilagajanju na posledice podnebnih sprememb. Države v razvoju lahko pri tem sodelujejo prostovoljno, če želijo.
V manj zavezujočem delu dogovora je vključeno določilo, da bodo razvite države svojo pomoč krepile od 100 milijard dolarjev letno v letu 2020.
Kot je poročal STA je bil sprejem končnega dokumenta na koncu nenaden: "Vidim sobo, vidim pozitiven odziv, ne slišim ugovorov. Pariški podnebni dogovor je sprejet,"je naznanil francoski zunanji minister Laurent Fabius. "Udariti morate s kladivcem," je Fabiusu med smehom in aplavzom dejala izvršna sekretarka Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC) Christiana Figueres. "Majhno kladivo je, ampak mislim, da lahko opravi odlično delo," ji je odgovoril Fabius in z udarcem zapečatil dolgoletna prizadevanja.
Končni dogovor sicer ne dosega vseh ciljev, h katerim so stremeli okoljevarstveniki, znanstveniki in nekatere države, pripravlja pa dobro podlago za nadaljnje delo na področju preprečevanja katastrofalnih klimatskih sprememb na našem planetu. Opazovalci ocenjujejo, da gre za izjemen dosežek multilateralne diplomacije. Podporniki sporazuma namreč poudarjajo, da so v imenu usode planeta namreč v zadnjih dneh izjemen trud vložili prav v prepričevanje skeptičnih držav, da se jim pridružijo pri ambicioznih ciljih omejitev izpustov.
V dvorani je po sprejemu sicer nastopilo nepopisno veselje, je poročal Guardian. Solze, smeh in vzkliki so preželi zbrane delegate, ki so zadnjih 14 dni trdo delali na dogovoru. Nekaj minut pozneje, ko se je evforija umirila pa so delegati vseeno opozorili, da je pred njimi še veliko dela. Države v razvoju so denimo izpostavile nejasnost finančne pomoči razvitih držav državam v razvoju.
Delegati so zadnji osnutek dokumenta prejeli danes dopoldne, potem ko so pogajalci besedilo z zamudo urejali do zadnje minute. Ključni glasniki dokumenta so bili trije voditelji - francoski zunanji minister Laurent Fabius, francoski predsednik François Hollande in generalni sekretar ZN Ban Ki-moon. Fabius se je na delegate obrnil s čustvenim nagovorom: "Gre za najboljše možno ravnotežje, ravnotežje, ki je izjemno močno a občutljivo, kar bo vsaki delegaciji in vsaki skupini držav omogočilo, da ga sprejme s pokončno dvignjeno glavo, saj bomo dosegli nekaj pomembnega."
Vir: STA (Martina Gojkošek), Politico.eu, NYT
Razvoj dogodkov spremljala: Sabina Carli
