Milenijski razvojni cilji Millennium Development Goals

29. november 2015 - V skoraj devetih letih kot generalni sekretar Združenih narodov (ZN) sem prepotoval svet in se na lastne oči prepričal o vplivih podnebnih sprememb. Hkrati sem pozival svetovne voditelje, poslovneže in preproste ljudi po svetu, da je globalni odziv nujen.

Zakaj mi to toliko pomeni?

Kot prvo; želim si, da moji vnuki uživajo v lepoti in danostih zdravega planeta, kar si želi vsak dedek. Žalosti me, kot vsakega, da se poplave, suše in požari stopnjujejo, otoški narodi izginjajo ter številne rastlinske in živalske vrste izumirajo.

Papež Frančišek in drugi verski voditelji so nas spomnili, da imamo moralno odgovornost do ukrepov ter solidarnosti z revnimi in najbolj ranljivimi. Slednji so še najmanj odgovorni za podnebne spremembe, vendar bodo zaradi njihovih učinkov trpeli prvi in to najhuje.

Kot drugo; v moji vlogi vodje ZN sem dal podnebnim spremembam prednost, saj se nobena država tega izziva ne more lotiti sama. Podnebne spremembe nimajo potnega lista in ogrožajo življenja povsod po svetu. Sproščene emisije povzročajo globalni problem. Ogrožena je gospodarska stabilnost in varnost držav po svetu. Le prek ZN se lahko kolektivno odzovemo na ta resen globalni izziv.

Pogajalski proces je počasen in okoren, vendar so določeni rezultati že vidni. Na poziv ZN je več kot 166 držav, ki skupaj ustvarijo več kot 90 odstotkov emisij toplogrednih plinov, predložilo nacionalne klimatske načrte s cilji. Če bodo ti načrti uspešno izvedeni, bodo omejene emisije predvidoma privedle do dviga globalne temperature za nekje 3 stopinje Celzija do konca tega stoletja.  

To je pomemben napredek, vendar še vedno ne zadosten. Naš izziv je, da gremo daleč naprej od tega in še hitreje zmanjšujemo globalne emisije, da bomo globalni dvig temperature ustavili pod 2 stopinji Celzija. Hkrati moramo državam nuditi podporo pri prilagajanju na neizogibne posledice podnebnih sprememb, ki se že dogajajo.

Prej bomo ukrepali, večje bodo koristi za vse nas; večja stabilnost in varnost, večja in bolj trajnostna gospodarska rast, večja odpornost na krizne situacije, bolj čist zrak in voda ter več zdravja.

Tja ne bomo prišli čez noč. Konferenca o podnebnih spremembah v Parizu ni končna točka. Postavila bo temelje, vendar ne bo omejila naše ambicije. Konferenca mora postati prelomnica za svet nizkih emisij in začetek prihodnost, kjer bomo na podnebne spremembe odporni.

Svet se prebuja. Mesta, podjetja, investitorji, verski voditelji in ljudje po svetu si prizadevajo zmanjšati emisije ter krepiti odpornost na podnebne spremembe. Sedaj imajo vlade po svetu odgovornost, da v Parizu sklenejo močan in zavezujoč sporazum, ki bo določil jasna pravila za njegovo uresničitev. Za to pogajalci potrebujejo jasne smernice od svojih državnih voditeljev.

Menim, da se voditelji tega zavedajo. Ko so se zbrali na G20 v začetku tega meseca v Turčiji, so pokazali močno zavezanost k podnebnim ukrepom. Več kot 120 voditeljev držav in vlad je potrdilo svojo udeležbo v Parizu, kljub poostrenim varnostnim razmeram zaradi terorističnih napadov.

Po mojem mnenju bodo za uspeh v Parizu ključni štirje dejavniki: trajnost, prožnost, solidarnost in verodostojnost.

Kot prvo, trajnost; Pariz mora zagotoviti dolgoročno vizijo, ki dvig globalne temperature ohranja pod 2 stopinjama Celzija. Hkrati mora svetovni javnosti poslati jasen signal, da je preobrazba v nizkoogljično svetovno gospodarstvo neizogibna, koristna in že v teku.

Kot drugo; sporazum mora zagotoviti prožnost, da nenehna pogajanja ne bodo potrebna. Omogočati mora raznolike spremembe svetovnega gospodarstva ter ravnotežje med vodilno vlogo razvitih držav in vedno večjo odgovornostjo držav v razvoju.

Kot tretje; sporazum mora izražati solidarnost skozi financiranje držav v razvoju in prenos tehnologij vanje. Razvite države morajo spoštovati svojo obljubo, da bodo do leta 2020 zagotavljale 100 milijard ameriških dolarjev na leto za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb v državah v razvoju.

Kot četrto; sporazum mora biti verodostojen in omogočiti hitre odzive na stopnjujoče se podnebne spremembe. To mora zajemati redne petletne preglede vlad, s katerimi se ocenjuje in krepi njihove nacionalne klimatske načrte, pri čemer je potrebno upoštevati zadnja znanstvena odkritja iz področja podnebnih sprememb. Pariz mora tudi prinesti pregledne in vzdržne mehanizme za merjenje, nadziranje in poročanje o napredku.

ZN so pripravljeni, da države podprejo pri izvajanju takšnega sporazuma.

Konkreten pariški sporazum o podnebnih spremembah bo prinesel lepšo prihodnost za vse nas. Pomagal nam bo pri odpravi revščine, očistil bo naš zrak in zaščitil naše oceane, izboljšal bo javno zdravje, ustvaril nova delovna mesta in spodbudil zelene inovacije. Preprosto bo pospešil doseganje vseh ciljev trajnostnega razvoja, ki so bili sprejeti nedavno. Vse to so razlogi, zakaj mi vso to dogajanje okoli podnebnih sprememb toliko pomeni.

Moje sporočilo svetovnim voditeljem je jasno: uspeh v Parizu je odvisen od vas. Sedaj je čas, da uporabite zdrav razum ter ste prilagodljivi in soglasni. To je čas, da pogledate prek nacionalnih meja in postavite skupni interes na prvo mesto. Ljudje po svetu in prihajajoče generacije računajo na vas, na vaše vizionarstvo in pogum, da izkoristite ta zgodovinski trenutek.

Vir: Večer