Konferenca ZN je potrdila Koebenhavnski dogovor

Foto - EPA19. december 2009 - Konferenca pogodbenic Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) je potrdila podnebni dogovor iz Koebenhavna. Države članice so se po nasprotovanju 10 držav sporazumele, da bodo omenjeni dogovor "vzele na znanje". V dogovoru so tako zapisane le članice, ki so z njim soglašale, omenjena deseterica pa dogovoru ni izrecno nasprotovala.

Koebenhavnski dogovor je danes v danski prestolnici potrdila najprej skupina okoli 30 držav, sedaj pa je bil sprejet tudi na plenarnem zasedanju. Dogovor so zasnovale ZDA, Kitajska, Indija in Južna Afrika, nato so ga podprle še evropske ter ključne afriške in azijske države, sledila so še dodatna posvetovanja, nato je šel sporazum na plenarno zasedanje, kjer bi moral doseči polno soglasje.

Toda na plenarnem zasedanju je manjša skupina držav članic blokirala sprejem dogovora, med njimi so bile, kot je za STA pojasnil minister za okolje in prostor Karl Erjavec, predvsem južnoameriške države kot so Bolivija in Venezuela.

Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP je predsedujoči plenarnemu zasedanju voditeljev, danski premier Lars Loekke Rasmussen zaradi blokade sprejel odločitev, da bodo države članice Koebenhavnski dogovor "vzele na znanje", v dogovor pa zapisal države članice, ki so s sporazumom soglašale. Eden izmed delegatov pa je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP pojasnil, da so bile države, ki so nasprotovale sprejemu dogovora naprošene, da naj vsaj ne nasprotujejo sprejemu.

Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je dogovor označil kot pomemben začetek, obenem pa priznal, da ni dosegel tega, kar je upal, da bo.

Dogovor sicer ni pravno zavezujoč in ne vključuje konkretnih številk pri zavezah za zmanjšanje izpustov. Določa le, da je treba globalno segrevanje ozračja omejiti pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko obdobje, države pa so pozvane, da do februarja prihodnje leto naznanijo svoje zaveze za omejitev izpustov do leta 2020. Ni pa nobenih številk niti glede srednje- niti glede dolgoročnih ciljev, torej do leta 2050, in sicer zaradi Kitajske in Indije.

Tudi glede finančne pomoči državam v razvoju v podnebnem boju v dogovoru ni nič novega. Razvite države se zavezujejo, da bodo prispevale 10 milijard dolarjev v obdobju 2010-2012, in naznanjajo cilj, da bodo zbrale 100 milijard dolarjev na leto do leta 2020 iz različnih virov - javnih in zasebnih, dvostranskih in večstranskih, vključno z alternativnimi viri financiranja.

Erjavec s Koebenhavnskim dogovorom zelo nezadovoljen

"Dokument, ki je bil sprejet, je premalo ambiciozen in ni zadosti pravno zavezujoč. Praktično ni nobenih pravnih zavez, razen, da se bodo vse države trudile, da ne bi presegli dveh stopinj Celzija globalnega segrevanja," je za STA pojasnil minister za okolje Karl Erjavec, ki je z dogovorom osebno zelo nezadovoljen.

Na vprašanje, ali verjame, da bo pravno zavezujoč podnebni dogovor vendarle sprejet v naslednjem letu, je Erjavec poudaril, da se lahko zgodba iz Koebenhavna v letu 2010 ponovi. "Lahko, da sem malo pod vtisom tega razočaranja, a nisem preveč optimističen, zlasti zato ker sem ves čas opazoval, kako ta pogajanja potekajo in kako so države na zelo različnih stališčih, zlasti glede Kjotskega protokola," je opozoril minister.

Meni sicer, da je vendarle bolje, da je bil dosežen nek dogovor, kot da ne bi bilo nič. "Ni pa to dokument, ki daje dobro pravno osnovo za leto 2010," meni minister.

Države v razvoju od razvitih zahtevajo, da natančno določijo, za koliko bodo zmanjšale emisije v drugem ciljnem obdobju, pri tem pa same niso navdušene nad tem, da bi se preveč zavezovale in ta zgodba se stalno ponavlja, pojasnjuje Erjavec.

Največjo težavo Erjavec vidi pri Kitajski in Indiji, ker se nista pripravljeni resno pogajati v smislu doseganja nekih dobrih kompromisov.

Dogovor je, tako Erjavec, zelo načelen, zelo splošen. "Znotraj EU bomo tako ali tako izvajali zaveze podnebno energetskega paketa, ki je bil sprejet lani decembra v Evropskem parlamentu. Za 20 odstotkov moramo znižati delež toplogrednih plinov, zmanjšati delež energije oz. za 20 odstotkov povečati delež obnovljivih virov energije," je dodal.

Tekst Koebenhavnskega dogovora pa ni dovolj ambiciozen in tudi ni pravno zavezujoč, še pojasnjuje minister in dodaja, da so kriteriji, zapisani v njem so zelo splošni. "V njem je zapisano, da se bodo države zavzemale, da se planet ne bo globalno segreval za dve stopinji Celzija. To se lahko dobro namerno interpretira, da bodo res vse države to počele, ampak vemo, da če se še dogovoriti ne morejo, kako šele bi zmanjševali v tem duhu," je bil oster minister.

Nad Koebenhavnskim dogovorom razočaran tudi Žerjav

Nad nezavezujočim podnebnim Koebenhavnskim dogovorom je razočaran tudi prvak SLS Radovan Žerjav. "Po eni strani lahko rečemo boljše nekaj kot nič, čeprav sem osebno zelo razočaran nad neodgovornostjo predvsem tistih, ki bi lahko naredili pomembne korake v smeri izboljšanja svetovnega podnebja," je dejal za STA.

Veliko upanja je Žerjav vlagal v predsednika ZDA Baracka Obamo. "Razmišljal sem, da bo on tisti, ki bo naredil odločilne korake v pravo smer, a sem tokrat razočaran," je poudaril.

Žerjav je prepričan, da bi morala vsaj ena od svetovnih velesil narediti korak naprej, ne glede na to, ali bi temu sledile druge velesile. "Razmišljanje, da če ne boš ti, ne bom tudi jaz, je popolnoma zgrešeno," meni Žerjav.

"Neoziraje na kakršnekoli zaveze, mora biti Slovenija pri podnebnih spremembah načelna in dosledna ter predvsem odgovorna do prihodnosti, do zanamcev. Mi svoje korake v smeri zniževanja emisij toplogrednih plinov v tem in prihodnjem mandatu moramo storiti," je še dodal.

Jelinčič: Koebenhavnska konferenca je bila popolni fiasko

Dejstvo je, da je bila podnebna konferenca popolni fiasko, je za STA pojasnil prvak SNS Zmago Jelinčič. "Že v začetku priprav je bilo videti, da so izhodišča pripravljena tako, da ne bo sprejeto nič. Obljube ZDA o veliki denarni pomoči revnim državam, so zgolj obljube," je še poudaril.

Jelinčič je prepričan, da se tudi s klimatskimi spremembami v veliki meri pretirava. "Vse skupaj se obeša na napačne zadeve in ne posluša se tudi druge strani, ki bi imela povedati marsikaj pametnega," je dodal.

Prvak SNS meni, da je skrb za okolje silno pomembna vendar se mora začeti v vsaki državi najprej doma. "V Sloveniji zelo malo skrbimo za okolje, kar se kaže v tem, da so vsi slovaški, romunski in ukrajinski tovornjaki na slovenskih cestah in onesnažujejo ozračje," je izpostavil.

Obenem je Jelinčič prepričan, da se v Sloveniji vse podreja finančnim načrtom. "Gradili bomo dodatni blok Termoelektrarne Šoštanj, kjer gre za finančni dobiček nekaterih. Onesnaževanje pa je prevelika zadeva, da bi jo lahko prepuščali samo vladni strani, kajti ta še vedno razmišlja zgolj o profitih. O polnjenju proračuna in ne o tem, kar bi se res lahko naredilo," je še prepričan Jelinčič, ki meni, da je bilo v Koebenhavnu stran vrženo ogromno denarja za nikakršen efekt.

Nad dogovorom razočarane tudi nevladne organizacije

Koebenhavenski dogovor je prazen in ne vsebuje najpomembnejših vsebin, menijo v Umanoteri. V Greenpeacu pa opozarjajo, da se sporazum ni niti delno približal tistemu kar je potrebno, da ukrotimo podnebne spremembe.

Kot so poudarili v slovenski fundacije za trajnostni razvoj Umanoteri, ne le, da cilji niso dovolj ambiciozni, dogovor sploh ne določa niti globalnih niti nacionalnih ciljev zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. "Sprejetje potrebe po omejitvi dviga temperature za največ dve stopinji Celzija v primerjavi s predindustrijsko dobo je brez konkretnih ciljev zmanjšanja izpustov prazna obljuba oz. pobožna želja, za katero je z vsakim letom odmikanja dogovora manj realnih možnosti," so poudarili v sporočilu za javnost.

Slab sporazum je po mnenju Greenpeaca omogočila med drugim tudi nepripravljenost EU, da v pogajanjih uporabi svojo politično moč. Pogajanja v okviru ZN so z objavo tega dokumenta popolnoma propadla, saj niso zagotovila sporazuma, ki bi se vsaj delno približal tistemu, kar je potrebno, da ukrotimo podnebne spremembe, je razplet dogodkov komentiral Greenpeace.

Svetovni voditelji niso izpolnili pričakovanj in zaupanja javnosti, poudarjajo v Umanoteri. Izkazalo se je, da podpora skupnemu cilju preprečitve nevarnih podnebnih sprememb nikakor ne odtehta moči individualnih nacionalnih interesov, stopnje nezaupanja med državami in celo strahu pred uspehom. "Medtem ko se čas za ukrepanje hitro izteka, je mednarodna skupnost pravzaprav na isti točki, kot je bila pred dvema letoma. In to navkljub jasnim opozorilom znanstvenikov o nepričakovano hitrih procesih segrevanja, ki bodo imeli uničujoče posledice po vsem svetu," še opozarjajo v tej okoljski organizaciji.

Izvršni direktor Greenpeace International Kumi Naidoo je poudaril, da so imeli v Koebenhavnu svetovni voditelji enkratno priložnost, da za vedno spremenijo svet, da spremenijo tok podnebnih sprememb. "Na koncu so pripravili dogovor poln lukenj, ki so dovolj velike da bi skoznje lahko poletelo letalo ameriškega predsednika," je dejal Naidoo in dodal, da je jasno, da je največja kriza, s katero se sooča človeštvo, kriza vodenja.

Ostaja pa optimist, saj meni, da še vedno lahko rešimo stotine milijonov ljudi od razdejanja, ki ga bo povzročil segrevajoči svet, da pa je naenkrat to postalo veliko teže. "EU lahko trdi, da razpolaga s politično močjo, a vendar je bila neuspešna v prepričevanju tako ZDA kot Kitajske, s tem ko tudi sama ni bila pripravljena sprejeti višje cilje zmanjšanja emisij," pa je opozoril direktor EU politik za Greenpeace Joris den Blanken.

Umanotera poziva, da svet nadaljuje z ukrepi, ki imajo tudi neposredne pozitivne ekonomske učinke, in sicer predvsem s povečevanjem energetske učinkovitosti in zmanjševanjem odvisnosti od fosilnih goriv ter s prilagajanjem neizogibnemu segrevanju. "Takšen pristop bi seveda imel omembe vredne učinke le, če sodelujemo res vsi, kar je pa zelo malo verjetno," poudarjajo v Umanoteri.

Sajovic: Realisti nismo pričakovali drugačnega podnebnega dogovora

Vsi, ki smo realisti, nismo pričakovali nič bistveno drugačnega na podnebni konferenci v Koebenhavnu, saj svet v času recesije še vedno usmerjata kapital in dobiček, je za STA pojasnil poslanec LDS Borut Sajovic. Izpostavil je, da če se gospodarska situacija ne bo izboljšala, tudi v 2010 ni pričakovati pravnih zavez k dogovoru.

Sajovic meni, da svet, ki je padel v krizo ravno zaradi pehanja za profitom, še vedno daje prednost dobičku pred varnostjo, zdravjem in boljšo prihodnostjo. "Očitno problem globalnega segrevanja ljudem in politikom še ni zlezel toliko pod kožo, da bi ocenili, da je rešitev dogovora, ki je brez pravnih zavez, tek na kratke proge," je opozoril Sajovic.

Opozoril je, da bomo morali takrat, ko bo vpliv podnebnih sprememb še hujši, v rešitev podnebne zgodbe vložiti nekajkrat več, kot če bi to storili danes.

"Pomembno je, da se Slovenci zavedamo, kaj lahko sami storimo. Naša naloga je, da se najprej prilagodimo na podnebne spremembe," je opozoril in dodal, da se bodo te spremembe odvijale naprej ne glede na politične odločitve. Izpostavil je, da moramo temu prilagoditi slovensko kmetijstvo, pridobivanje hrane in se odločiti, ali bomo še gradili smučišča na nadmorskih višinah pod 1000 metrov. Boji se, da se nam bodo take odločitve na dolg rok maščevale.

Ob tem je Sajovic pojasnil, da je pozitivna stran konference vsaj to, da so se udeleženci strinjali, in da se zavedajo, da so dosegli manj, kot se je pričakovalo in da se je v naslednjem letu potrebno ponovno usesti in narediti korak naprej.

Sajovic je prepričan, da se v zgodbi, ki se je odvijala stoletja, ne da narediti hitrih skokov čez noč, je pa vsak tak droben korak v pravo smer. "Mislim, da če se bo gospodarska situacija na svetu izboljšala, so možnosti za dosego dogovora v letu 2010 večje, v kolikor bo svet stokal pod okovi recesije pa mislim, da to ne bo mogoče," je dodal Sajovic.

Luka Juri: Koebenhavnski dogovor bolj spominja na spisek za Dedka Mraza

Podnebni dogovor v Koebenhavnu je očitno zajelo prednovoletno vzdušje in bolj spominja na nek spisek za Dedka Mraza, kjer se je napisalo kaj bi želeli, ni pa napisano kako bomo to dosegli, ne kdo bo odgovoren da to dosežemo, je sporazum za STA komentiral poslanec Luka Juri (SD).

Nezavezujoč dogovor po Jurijevem mnenju pomeni, da tisti, ki so ga podpisali ne računajo, da bi ga lahko uresničili. "Ker če bi resno računali ne bi imeli nobenih težav, da bi bil zavezujoč oz. bi imeli takšen interes, ker bi na takšen način imeli tudi zagotovilo, da bodo tudi drugi to naredili," je poudaril.

Juri upa, da bo vendarle prišlo do še enega vrha v šestih mesecih, če ne, se moramo, tako Juri, še z večjo intenzivnostjo pripravljati na posledice podnebnih sprememb. "Saj ne bo konca sveta, bo pa bistveno drugačen v naslednjih 20 letih in že danes se moramo začeti prilagajati," dodaja.

Obenem je izpostavil, da je Slovenija sprejela resolucijo, ki je zanjo politično zavezujoča. Ne toliko, ker bi radi rešili svet, ampak ker se zavedamo, da je prilagajanje na podnebne spremembe in hkrati prehod na nizkoogljično družbo tudi z vidika konkurenčnosti gospodarstva zanimiv in dober ter da se majhnemu gospodarstvu kot je Slovenija splača.

Pri podnebnih spremembah gre za podobno zgodbo kot Darwinovo, zmagal bo tisti, ki se bo temu najbolje prilagodil Slovenija ima priložnost, da je tu zmagovalka, je izpostavil Juri.

Greenpeace: Koebenhavn nocoj prizorišče podnebnega zločina

Koebenhavn je nocoj prizorišče podnebnega zločina - tudi zaradi ohromelosti EU, ki ni zmogla napeti svojih političnih mišic, je v odzivu na izid vrha kritična mednarodna okoljevarstvena organizacija Greenpeace. "Pogajanja v okviru ZN so imela vse sestavine za uspeh, a so propadla," so poudarili.

K sprano zeleni izjavi svetovnih voditeljev pet pred polnočjo sinoči v Koebenhavnu je pripomogla nepripravljenost EU, da izkoristi svoje politične mišice, meni Greenpeace. Tako podnebni vrh ni bil zmožen proizvesti sporazuma, ki bi bil vsaj blizu temu, kar potrebujemo za omejitev negativnih učinkov podnebnih sprememb.

"Nobenega jasnega časovnega načrta in mandata ni za to, da naj bo sporazum podpisan prihodnje leto," opozarjajo in voditelje pozivajo, naj se januarja spet sestanejo in pripravijo nov načrt za premislek o tem, kako se ZN pogajajo o podnebnih spremembah.

"Koebenhavn je nocoj prizorišče podnebnega zločina, krivci pa bežijo na letališče," ponazarja Greenpeace. Svetovni voditelji so imeli po njihovem mnenju edinstveno priložnost, da spremenijo svet za večno - da preprečijo katastrofalne podnebne spremembe, pa so jo zapravili.

"Na koncu so proizvedli besedilo polno lukenj, ki so tako velike, da bi lahko skoznje letelo letalo Air France One," so menili. Bili smo priča letu krize, a danes je jasno, da je največja kriza, s katero se sooča človeštvo, preprosto kriza vodenja.

Koebenhavn je bil največje politično srečanje, kar jih je ta planet kdaj koli videl, EU pa se je po njihovem mnenju odločila, da sedi na zadnjem sedežu. "Evropa mora priti iz luknje, v kateri se skriva, in se začeti obnašati kot močna sila. Zvišati mora svoje cilje za zmanjšanje izpustov," jo pozivajo.

V okoljevarstveni organizaciji Friends of the Earth pa so poudarili, da politiki nikakor ne morejo reči, da je ta izid podnebnega vrha uspeh, saj dejansko ni nobenega pomembnega dogovora, zato se morajo pogajanja še okrepiti, da bo mogoče doseči pravičen in učinkovit podnebni sporazum.

"Svet sedaj potrebuje pogumen in bistven premik v politični volji, tako v EU kot v drugih razvitih državah, ki so odgovorne za podnebne spremembe," so še poudarili v Friends of the Earth. "Koebenhavn je obupen polom. Pravici ni bilo zadoščeno," so še opozorili.

Gantar: Tudi v 2010 ne bo možno doseči pravno zavezujočega podnebnega dogovora

Nedogovor v Koebenhavnu pomeni, da so razlike v pristopih k podnebnim spremembam med razvitimi in nerazvitimi državami prevelike in da jih zaenkrat še ni mogoče premagati, je Koebenhavenski dogovor za STA komentiral predsednik DZ in poslanec Zares Pavel Gantar. Meni, da tudi v letu 2010 ne bo možno doseči pravno zavezujočega podnebnega dogovora.

Gantar je prepričan, da so v tem trenutku še prevelike razlike v pristopih k problematiki podnebnih sprememb med razvitimi industrijskimi državami, ki želijo stabilizirati in zmanjšati emisije ter med hitro razvijajočimi državami, za katere pomeni stabilizacija oviro v razvoju.

Ceno pa bodo po Gantarjevem mnenju plačale države, ki bodo s podnebnimi spremembami najbolj prizadete, to so revne države, države na območjih, ki so že sedaj sušna, in otoške države.

Gantar meni, da tudi prihodnje leto svet ne bo dosegel pravno zavezujočega podnebnega dogovora. "Ključno vprašanje pravno zavezujočega dogovora je nadzor nad emisijami. Nič ne pomaga tak dogovor, če nimate mednarodne neodvisne kontrole nadzora nad emisijami, na to pa Kitajska še dolgo ne bo pristala," je opozoril.

"Že davno pred konferenco v danskem Koebenhavnu sem bil prepričan, da nekega novega, resnega, zavezujočega dogovora o zmanjšanju emisij v obdobju do leta 2020 ne bo prišlo, iz tega vidika me neuspeh podnebne konference niti ni presenetil," je pojasnil Gantar. Presenetilo pa ga je, da svetovni voditelji niso mogli sprejeti nekega pravno zavezujočega splošnega dokumenta. "Dogovor, ki je bil sprejet, je bil vzet samo na znanje in mu nekatere države nasprotujejo oziroma ga niso podpisale," je poudaril.

Gantar je prepričan, da obstaja realna nevarnost, da po letu 2012 sploh ne bo nekega mednarodno zavezujočega dogovora v zvezi z omejevanjem emisij CO2.

Del krivde za to, tako Gantar, nosi tudi sam sekretariat konvencije ZN o podnebnih spremembah, ker so predolgo vztrajali na ideji in arhitekturi Kjotskega protokola. "Jasno je, da Kitajska, ZDA, Brazilija in Indija na takšno arhitekturno formo zavezujočega sporazuma ne bodo pristale, kar je bilo jasno že prej," je še dodal Gantar.

Vir: STA in Dnevnik