V Københavnu vse oči uprte v ZDA in Kitajsko

Foto - EPA17. december 2009 - V Københavnu tik pred srečanjem 120 svetovnih voditeljev mnogi verjamejo, da lahko mednarodno podnebno konferenco rešita le še ameriški predsednik Barack Obama in kitajski premier Wen Jiabao. Le če bosta ZDA in Kitajska premostili razlike glede financiranja podnebnega boja in njegovega nadzora, naj bi bil globalni dogovor še mogoč. ZDA so najbogatejša država na svetu in druga največja onesnaževalka ter tako najpomembnejša pogajalka med razvitimi državami glede zmanjšanja izpustov in financiranja podnebnega boja v državah v razvoju. Kitajska pa je največja onesnaževalka na svetu in najvplivnejša v skupini petih najhitreje rastočih držav, tako da je najpomembnejša pogajalka med državami v razvoju. Skupaj proizvedeta okoli 40 odstotkov svetovnih izpustov.

Z obeh strani so čez dan prihajali mešani signali, ki pa so po mnenju večine prinesli upanje. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton je dopoldne napovedala, da se bodo ZDA pridružile cilju, da bi morala mednarodna skupnost do leta 2020 na leto zbrati 100 milijonov dolarjev za pomoč državam v razvoju v podnebnem boju, v zameno pa je od Kitajske zahtevala transparentnost pri zmanjševanju izpustov.

Kitajska je ocenila, da je to "dober prvi korak", in nakazala, da je pripravljena na "dialog in sodelovanje" oziroma transparentno ukrepanje, če to ne bo drugim državam omogočilo poseganja v suverenost Kitajske. Obenem so iz Bele hiše danes sporočili, da je "prazen dogovor" slabši od "nobenega dogovora", skupina držav v razvoju s Kitajsko na čelu pa je sporočila, da je predlog ZDA dober signal, a da ni dovolj.

Pogajalci sicer v sklepni fazi konference in tik pred plenarnim zasedanjem voditeljev izpostavljajo štiri ključne probleme: zaveze za zmanjšanje izpustov za razvite države, financiranje za države v razvoju, mehanizmi za preverjanje porabe denarja in natančna pravna oblika dogovora. Jasno je sicer že, da dogovor ne bo pravno zavezujoč, temveč naj bi le utrl pot do njega.

Za resničen preboj sicer po mnenju opazovalcev ukrepanje ZDA in Kitajske ne bo dovolj. "Veliko več držav kot le ti dve ima v rokah uspeh ali poraz pogajanj," je dejal glavni podnebni pogajalec ZN Yvo de Boer. Ob tem pride na vrsto EU, od katere se pričakuje, da bo izpolnila pogojno obljubo in zvišala cilj zmanjšanja izpustov z 20 na 30 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990.

Pod pritiski so tudi ZDA, saj njihov predviden cilj 17-odstotnega zmanjšanja izpustov do leta 2020 v primerjavi z letom 2020 po mnenju EU še zdaleč ni dovolj, nezadovoljna pa je tudi Kitajska. Če to prevedemo v obdobje v primerjavi z letom 1990, gre le za od tri do štiriodstotno zmanjšanje izpustov. Dosedanje zaveze naj bi omogočile le od osem do 12-odstotno zmanjšanje izpustov, medtem ko je po oceni ZN potrebnih od 25- do 40-odstotno.

Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v Københavnu dejal, da od ameriškega predsednika Obame, ki bo na konferenco v Københavnu predvidoma prispel v petek dopoldne, pričakuje dodatne napovedi podnebnega ukrepanja. "Resnično pričakujem, da bo naznanil kaj več. Če ne bo, bodo namreč preostali našli izgovor, da se prav tako nikamor ne premaknejo," je poudaril.

Vir: STA in Delo