Turizem je tako povzročitelj kot tudi žrtev podnebnih sprememb: Bodo Maldivi do konca stoletja izginili pod vodo?

4. december 2009 - "Na turistični forum lahko pridete z rednimi avtobusnimi linijami ali s kombinacijo železniških in avtobusnih zvez. S takšnim prevozom manj obremenjujete okolje. Če pridete z avtomobilom, po možnosti ne potujte sami in vozite po predpisih. Manjša hitrost pomeni manjšo porabo goriva in manj izpustov ogljikovega dioksida.

Če vozite 120 namesto 90 km/h, porabite 20 odstotkov več goriva. Preden se odpeljete, preverite napolnjenost pnevmatik vašega avtomobila. Pravilno napolnjene pnevmatike prihranijo do štiri odstotke goriva! Za litrsko plastenko vode, ki bi jo morda kupili ob poti za potešitev osnovne žeje, je bilo porabljene toliko energije, kot je da četrt litra nafte. Natočite vodo iz pipe doma: v Sloveniji je čista in pitna!" To je le del napotkov, ki so jih dobili udeleženci letošnjega turističnega foruma, preden so se odpravili na to najpomembnejše letno strokovno srečanje v turistični panogi, katerega rdeča nit je turizem v zelenem gospodarstvu.

Turizem je tako povzročitelj kot tudi žrtev podnebnih sprememb, je v Radencih poudaril Taleb Rifai, od oktobra letos novi generalni direktor Svetovne turistične organizacije (UNWTO), ki je doma iz turistično zelo razvite Jordanije. Maja Pak, vodja raziskav v Slovenski turistični organizaciji, pravi, da se ne spreminja le podnebje, temveč tudi povpraševanje turistov in ponudba turističnega gospodarstva. Študija Nemške banke namreč ugotavlja, da podnebne spremembe za globalni turizem pomenijo več tveganja kot priložnosti, zato bo prišlo do sezonskih, produktnih in geografskih preusmeritev turističnih tokov.

"Sredozemlje bo Sodoma in Gomora!"

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj je preusmeritev ponazorila s konkretnimi primeri: "Ves Balkan, severna Afrika, Španija, Italija in Evropa tja do sredine Nemčije bodo poleti v težavah. Sredozemlje bo prizadelo vse, kar ga lahko: manj bo vode, še bolj bo vroče, pojavile se bodo nove bolezni... Sodoma in Gomora bo!" Kajfež-Bogatajeva hkrati opozarja, da podnebne spremembe niso le vreme, saj se s podnebjem spreminja tudi sezonsko in geografsko povpraševanje v turizmu. "Namesto v Grčijo bomo poleti hodili v Estonijo. Skandinavci se že šalijo, da bodo oni novo Sredozemlje, Amsterdam, kjer je zdaj prijetno le poleti, bo s podnebnimi spremembami pridobil, saj bo tam toplo tudi še kasneje. Berlin bo imel nekoč podobno vreme, kot ga ima danes Rim, Madrid pa tako, kot je danes v alžirski puščavi. Toda tudi Berlin, ki bo imel klimo današnjega Rima, tega ne bo zdržal, saj njegova infrastruktura temu ni prilagojena pa tudi življenjski slog Berlinčanov ni podoben Rimljanom," pravi Lučka Kajfež Bogataj.

In dodaja, da bodo s podnebnimi spremembami pridobili Kanada, ZDA in Rusija, rahlo naj bi pridobila tudi Slovenija, zelo slabo pa se piše Maldivom, ki so raj za potapljače. Tam naj bi se morska gladina do konca stoletja povišala vsaj za meter in jih potopila ter tako izbrisala s turističnega zemljevida. Posredna grožnja za turizem pa je tudi izginjanje nekaterih rastlinskih in živalskih vrst. "Marsikdo je šel v južno Afriko zaradi več tisoč rastlin, ki rastejo samo tam. Na Kostariko hodijo ljudje gledat žabe, ki živijo samo še tam, toda zaradi podnebnih sprememb bo vse to ogroženo," svari klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Na Dansko s figo v žepu?

Prvi mož svetovnega turizma Taleb Rifai je prepričan, da bo za to panogo zelo pomemben podnebni vrh, ki se bo v ponedeljek začel v Koebenhavnu in na katerem naj bi svetovni voditelji sklenili nov svetovni podnebni dogovor. Toda Rifai dvomi, da bodo uspeli najti skupni jezik o tem, za koliko bi bilo treba zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in kdaj se te naloge sploh lotiti. Profesorica Kajfež-Bogatajeva se boji, da tudi Slovenija odhaja na Dansko s figo v žepu. To bojazen utemelji s podatkom, da je državni zbor nedavno soglasno sprejel slovenska stališča za Koebenhavn, čez dva dni pa je zavrnil predlog zakona, s katerim bi obdavčili avtomobile, ki najbolj onesnažujejo okolje. "Že prvič, ko bi bilo treba narediti kaj konkretnega za blaženje posledic podnebnih sprememb, so poslanci padli na izpitu," je ogorčena profesorica Kajfeževa. Da je Slovenija zelo marljiva pri sprejemanju okoljsko naravnane zakonodaje, veliko manj pa pri njenem izvajanju, opozarja tudi Nives Nared z oddelka za podnebne spremembe na ministrstvu za okolje in prostor. "Glavni ukrepi za zmanjšanje izpustov CO2 se ne izvajajo," priznava.

Na sinočnji okrogli mizi o tako imenovanem zelenem oziroma okoljsko naravnanem gospodarstvu so sodelujoči ocenili, da ima v Sloveniji še največ posluha zanj prav turizem, druge panoge veliko manj. Dimitrij Piciga, generalni direktor Slovenske turistične organizacije (STO), želi, da bi zeleni turizem čim prej postal standard slovenske turistične ponudbe, zato je v načrtu dela STO za leto 2010 zapisana tudi priprava strategije razvoja in trženja zelenega turizma.

Ocena trendov za prihodnjih dvajset let

  • Ne bomo manj potovali, bomo pa manj leteli.
  • Potovali bomo lokalno.
  • Hoteli bodo zaposlovali ljudi iz neposredne bližine in nabavljali surovine iz svojega okolja.
  • Hotelirji bodo gostom, ki bodo varčevali z energijo in vodo, priznavali popuste.

"Prvi dopust v Sloveniji brez vizuma"

19. decembra bo za Slovenijo praznik, saj pomeni ukinitev vizumov za državljane Srbije, Makedonije in Črne gore. Slovensko turistično gospodarstvo se je na ta "praznik" pripravilo s promocijsko akcijo "Prvi dopust v Sloveniji brez vizuma", 19. decembra pa bo v Portorožu pristalo Jatovo letalo s 35 poslovnimi partnerji iz Srbije, ki bodo k nam prvič pripotovali brez vizumov.

Vir: Dnevnik