Milenijski razvojni cilji Millennium Development Goals

Specifičen cilj:

• Med letoma 1990 in 2015 za dve tretjini zmanjšati stopnjo smrtnosti otrok mlajših od petih let.

4. milenijski cilj si prizadeva za zmanjšanje smrtnosti otrok, mlajših od petih let, za dve tretjini. Ta cilj vključuje tudi zmanjšanje smrtnosti dojenčkov in povečanje števila leto dni starih otrok, ki so cepljeni proti ošpicam. Več kot 70 odstotkov otroških smrti gre pripisati šestim vzrokom: diareji, malariji, neonatalni infekciji, pljučnici, prezgodnjemu porodu in pomanjkanju kisika ob rojstvu. V mnogih državah so podhranjenost, omejen dostop do kvalitetne osnovne zdravstvene nege in neprimerna infrastruktura (pomanjkanje vodovodne napeljave, neustrezne sanitarije) glavni razlogi za slabo zdravje ter smrtnost otrok in mater.

Statistični podatki kažejo, da smrtnost otrok, mlajših od petih let, po celem svetu ustaljeno upada. Med leti 1990 in 2009 se je stopnja smrtnosti otrok zmanjšala za tretjino oziroma z 89 na 60 umrlih na vsakih 1000 živorojenih otrok. V letu 2009 je število smrti otrok, mlajših od petih let, po vsem svetu znižalo na 8,1 milijona. Leta 1990 je bilo smrti otrok 12,4 milijonov. Čeprav je ta napredek izjemen, pa še ni čas za zadovoljstvo. V mnogih državah Podsaharske Afrike in Južne Azije ostaja stopnja smrtnosti otrok visoka, napredek pa minimalen. Na primer v Podsaharski Afriki pred petim letom starosti umre eden od osmih otrok, kar je dvakrat več kot v ostalih regijah v razvoju. Rešitev za ogrožene dojenčke bi bila izboljšana zdravstvena oskrba novorojencev in njihovih mater. Po navedbah Sklada ZN za pomoč otrokom (United Nations Children’s Fund, UNICEF) bi bil ta milenijski cilj dosežen, če bi se smrtnost otrok, mlajših od petih let, zmanjšala na 4 milijone do leta 2015.

Dosedanji napredek pri doseganju 4. milenijskega razvojnega cilja

Pri zmanjševanju smrtnosti otrok prihaja do stabilnega napredka. V vseh regijah razen v Podsaharski Afriki, Južni Aziji in Oceaniji je prišlo do zmanjšanja smrtnosti za vsaj 50 odstotkov. Kljub rasti prebivalstva je število smrti otrok po svetu padlo z 12,4 milijonov leta 1990 na 8,1 milijonov leta 2009, kar pomeni skoraj 12.000 manj smrti otrok dnevno.

Največji napredek je bil dosežen v Severni Afriki in Vzhodni Aziji, kjer je umrljivost otrok, mlajših od petih let, padla za 68 oz. 58 odstotkov. Najvišja raven umrljivosti otrok je še zmeraj v Podsaharski Afriki, kjer beležijo 129 smrti na 1.000 živorojenih otrok, kar je skoraj dvakrat več kot povprečje drugih držav v razvoju po svetu. S hitrim napredkom v drugih regijah so se razlike še povečale.

Kljub napredku pri zmanjševanju smrtnosti otrok so otroci iz ruralnih gospodinjstev v slabšem položaju. Razlike so najbolj opazne v Latinski Ameriki in na Karibskem otočju ter v Vzhodni in Jugovzhodni Aziji – izključujoč Kitajsko, kjer je smrtnost otrok nizka. Otroci iz najrevnejših gospodinjstev so v slabšem položaju tudi glede verjetnosti preživetja prvih petih let življenja.

Podatki o napredku pri doseganju specifičnega cilja kažejo, da bo do leta 2015 ta cilj lahko dosežen, vendar le z realnimi in pospešenimi akcijami za zmanjšanje dejavnikov, ki povzročajo umiranje otrok. Izobraženost mater je najpomembnejši dejavnik preživetja otroka. V vseh razvijajočih se regijah so otroci manj izpostavljeni tveganju smrti, če ima mati vsaj nekaj izobrazbe. Poleg izobrazbe je enakost pomembna tudi pri ostalih socialnih storitvah. Opolnomočenje žensk, odstranitev finančnih in družbenih ovir do blaginje ter povečanje odgovornosti zdravstvenih sistemov na lokalni ravni so primeri intervencij, ki bi lahko izboljšale enakost in hkrati koristile preživetju otrok.

Ukrepi za izboljšanje

 Ključni ukrepi za zmanjšanje smrtnosti otrok so omogočanje cepljenja najmlajših, zagotavljanje vitaminskih dodatkov v hrani (zlasti vitamin A) in spodbujanje dojenja do šestega meseca starosti. Po rojstvu je otrokom potrebno zagotoviti tudi ustrezno prehrano v zadostnih količinah ter urediti dostop do pitne vode. Uresničitev tega cilja je odvisna tudi od uspešnosti uresničitve drugih milenijskih ciljev, kot so izkoreniniti skrajno revščino (1. milenijski cilj), izboljšati zdravje mater (5. milenijski cilj), boriti se proti virusu HIV/AIDS-u, malariji in ostalim boleznim (6. milenijski cilj), zagotovitev kakovostne pitne vode in izboljšanje sanitarne ureditve (7. milenijski cilj) ter nemotenega dostopa do osnovnih zdravil (8. milenijski cilj).

Kljub dejstvu, da se finančna pomoč za preprečevanje smrtnosti otrok povečuje, pa cilj še vedno ni dosežen. Če bi hoteli do leta 2015 za dve tretjini zmanjšati smrtnost otrok, bi bilo potrebno letno zagotoviti 10,2 milijarde ameriških dolarjev finančne pomoči. ZN predvidevajo, da se bo z nadaljevanjem trenutnega trenda zmanjševanja smrtnosti otrok le-ta do leta 2015 zmanjšala samo za eno četrtino.

Stanje v Sloveniji

V Sloveniji je smrtnost otrok, mlajših od petih let, z 11 smrtnih primerov na 1000 živorojenih otrok leta 1990 padla na 2,5 smrtna primera na 1000 živorojenih otrok v letu 2010. Od tega je bil največji delež smrti zabeležen pri dojenčkih, mlajših od enega leta; natančneje 24 dečkov in 32 deklic.

Udeleženost Slovenije pri doseganju 4. milenijskega cilja

Slovenija je preko UNICEF-a aktivno udeležena pri doseganju milenijskih razvojnih ciljev. UNICEF je največji svetovni dobavitelj cepiv za države v razvoju, cepiva zagotavlja za 56 odstotkov otrok in letno omogoča cepljenje približno 100 milijonom otrok. Leta 2006 se je UNICEF Slovenija pridružil globalni kampanji Združeni za otroke – združeni proti AIDS-u, s katero želi zajeziti posledice, ki jih ima ta pandemija na otroke. UNICEF se zavzema tudi za boljši dostop revnih do zdravstvene oskrbe in osnovnih potrebščin.

UNICEF-ov Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja v Sloveniji promovira projekt Novorojencem prijazne porodnišnice in spodbuja dojenje kot osnovno prehrano dojenčkov, saj naj bi to odločilno zniževalo smrtnost novorojenčkov. UNICEF v državah v razvoju deluje tudi na področju izboljšanja osnovne infrastrukture, pomaga iskati nove vodne vire, postavlja vodnjake in sanitarije ter lokalne skupnosti izobražuje o higieni.

Ali ste vedeli?

• Otrok, ki se rodi v eni izmed držav v razvoju, ima 13-krat večjo možnost, da umre pred svojim petim rojstnim dnevom, kot otrok, ki se rodi v eni izmed razvitih držav.
• Če bi hoteli do leta 2015 za dve tretjini zmanjšati smrtnost otrok, bi bilo potrebno letno zagotoviti 10,2 milijard ameriških dolarjev finančne pomoči.
• Statistični podatki kažejo, da smrtnost otrok, mlajših od petih let, po celem svetu ustaljeno upada.
• V Sloveniji je smrtnost otrok, mlajših od petih let, z 11 smrtnih primerov na 1000 živorojenih otrok leta 1990 padla na 2,5 smrtna primera na 1000 živorojenih otrok v letu 2010, kar postavlja Slovenijo med prve države v kakovosti življenja otrok na svetu.