Vrh o podnebnih spremembah 2009
Zakaj moramo v Kopenhagnu skleniti dogovor
V Kopenhagnu se bodo 7. decembra 2009 sestali predstavniki 193-ih akterjev, ki bodo težili k temu, da sklenejo pošten, celosten in znanstveno nepopustljiv podnebni dogovor za obdobje po letu 2012.
To leto imamo možnost, da izberemo novo pot. Kopenhagen ponuja priložnost za preoblikovanje globalne ekonomije. Potrebne so naložbe v čiste vire energije, ki bodo dvignile raven blaginje in spravile milijone ljudi iz revščine. S sklenitvijo dogovora v Kopenhagnu lahko našim otrokom in njihovim potomcem zagotovimo življenju bolj prijazen planet.
Če decembra letos sklenemo dogovor v Kopenhagnu …
Dolgoročno okrepimo gospodarsko okrevanje. Reševanje podnebnih sprememb pomeni tudi reševanje naših trenutnih gospodarskih in energetskih težav. Stimulativni paketi, namenjeni izboljšanju energetske učinkovitosti, javnega transporta, energetskih omrežij in uvajanju obnovljivih virov energije prinašajo dvojno korist, saj spreminjajo naše gospodarstvo v bolj varno in trajnostno smer, hkrati pa povečujejo energetsko neodvisnost.
Ekonomijo prihodnosti ustvarjamo že danes. Podjetja bodo z dogovorom dobila jasen signal, da obstaja politična podpora za naložbe v 'zelene' tehnologije, oblikovanje 'zelenih' delovnih mest in povečanje deleža čiste energije ter infrastrukture.
Privarčevali bomo denar. Ekonomisti se strinjajo, da je cenovno bolj ugodno, če ukrepamo že danes. Pričakuje se, da se bodo stroški, ki so povezani s podnebnimi spremembami, v naslednjih desetletjih izjemno povečevali zaradi degradacije tal kot oblike preživljanja, posledičnega večanja lakote in bolezni, množičnega preseljevanja in izjemnih vremenskih razmer. Z naložbami v preproste in stroškovno učinkovite ukrepe lahko do določene mere omilimo najhujše posledice podnebnih sprememb in si ustvarimo bolj varno prihodnost.
Ustvarjamo bolj čisto, zdravo in varno prihodnost za naše otroke. Naraščajoči vplivi podnebnih sprememb bodo bodočim generacijam močno spreminjali življenje kot ga poznamo mi, vključno z našimi otroki in vnuki. Če že ne moremo izničiti podnebnih sprememb, jih lahko vsaj omilimo z zmanjševanjem izpustov in s preudarnimi ukrepi ohranjanja naravnih virov ter krepitvijo prilagodljivosti na izjemne vremenske pojave.
Podpiramo svoje vrednote. Pri ukrepanju proti podnebnim spremembam gre za varovanje življenj in za zapuščino bodočim rodovom. Naslavljanje podnebnih sprememb je dokaz, da nas skrbi ohranitev našega planeta in dobrobit bodočih generacij.
Če letos v Kopenhagnu ne ukrepamo …
Tvegamo katastrofalne posledice zaradi nevarno spreminjajočega se podnebja.
- Znanstveniki trdijo, da moramo zmanjšati izpuste toplogrednih plinov pred letom 2020, če se želimo izogniti podnebnim vplivom, ki bi lahko nevarno ogrozili naša življenja. Že sedaj smo lahko priča nekaterim najslabšim scenarijem, ki jih je pred dvema letoma napovedal Medvladni panel o podnebnih spremembah (IPCC).
- Ledene gore in ledeniki se topijo hitreje kot pričakovano, morska gladina se zvišuje, oceani postajajo vse bolj kisli, širjenje puščav se stopnjuje, uničujoče nevihte, suše, poplave in izjemni vremenski pojavi pa so vedno bolj pogosti.
- Okrog 25-im do 30-im odstotkom svetovnih živalskih in rastlinskih vrst grozi izumrtje do leta 2100.
- Obstaja verjetnost, da bodo majhne otoške države, kot na primer Maldivi, poplavljene.
Na milijone ljudi lahko zgubi svoje domove in vire preživljanja zaradi vplivov podnebnih sprememb.
- Tri četrtine vseh humanitarnih katastrof je povezanih z vremenskimi pojavi, pri čemer se je njihova pogostost v zadnjem desetletju povečala za 50 odstotkov. V zadnjih dveh desetletjih se je število zabeleženih naravnih nesreč na leto podvojilo na 400.
- Spremembe podnebja lahko povečajo spore okrog vodnih virov, hrane, rodovitne zemlje in drugih pomembnih virov.
- Velike populacije tvegajo resno pomanjkanje vode, saj se z nevarno hitrostjo topijo ledeniki v Himalaji, Skalnem gorovju in Andih. Na Kitajskem, v Indiji in jugozahodnem delu Združenih držav Amerike so tako resno ogroženi naravni vodni viri.
- Do leta 2020 se bo nekje med 75 do 250 milijonov ljudi v Afriki soočilo z resnim pomanjkanjem vode. V Afriki sicer prevladuje od dežja odvisno kmetijstvo, vendar se bo v tem času po napovedih zmanjšalo za 50 odstotkov, kar bo imelo za posledico lakoto, podhranjenost, bolezni in politične nemire.
- Naraščanje morske gladine lahko ogrozi enega od desetih ljudi, ki sedaj živijo v obalnih predelih, ki so le par metrov nad morsko gladino.
- Višanje svetovne temperature in bolj obilen dež lahko povečajo širjenje vektorskih bolezni, kot so malarija in tropska mrzlica.
Tvegamo dolgoročne in nevarne podnebne spremembe. Ko so toplogredni plini enkrat v ozračju, ostanejo v atmosferi desetletja, če ne celo stoletja. Današnje investicije v energetsko infrastrukturo, ki temeljijo na fosilnih gorivih, lahko ustvarijo izpuste, ki bodo še desetletja povzročali podnebne spremembe.
Izgubili bomo ekonomski razvoj prihodnosti. Države, ki bodo spodletele pri izrabi 'zelenih' tehnologij, bodo izgubljale na konkurenčnosti nasproti svojim sosedam, ki jim je uspelo povečati energetsko učinkovitost svoje industrije ter s tem konkurenčnost in donosnost.
Priča bomo dolgoročnim političnim stroškom. Zamudimo lahko enkratno priložnost politične volje po ukrepanju, ki se mogoče ne bo več pojavila tako kmalu. Kasneje bo težko ponovno ustvariti gonilno silo za podnebne ukrepe, če nam spodleti v Kopenhagnu. Lahko celo ustvarimo negativno vzdušje za sodelovanje pri drugih globalnih izzivih, vključno s trgovanjem, financami in mednarodno varnostjo.
Dalj časa kot bomo čakali, več stroškov bomo imeli zaradi podnebnih sprememb. To bo slabo za naš planet, naša gospodarstva in prihodnost naših otrok. Podnebni dogovor v Kopenhagnu je najbolj moder sporazum, ki ga lahko sklenemo za voljo naše prihodnosti. Napočil je čas za dejanja.
