7. milenijski razvojni cilj: zagotoviti okoljsko trajnost
Specifični cilji:
- Vključiti načela trajnostnega razvoja v uradne politike in programe držav ter zaustaviti izgubo naravnih virov.
- Do leta 2010 bistveno zmanjšati izgubo biološke raznolikosti.
- Do leta 2015 zmanjšati število ljudi brez dostopa do pitne vode in osnovnih sanitarij za polovico.
- Do leta 2020 bistveno izboljšati življenjske razmere najmanj 100 milijonom prebivalcev barakarskih naselij.
Tudi skrb za okolje mora biti del prizadevanj za zmanjševanje revščine. Ideja, da je trajnostni razvoj pogoj za globalno ekonomsko in socialno blagostanje, preveva vse milenijske razvojne cilje. Žrtve prekomernega izkoriščanja naravnih virov – gozdov, rodovitne zemlje, vodnih virov in zalog rib so pogosto najbolj ranljive skupine ljudi, ki jim ti naravni viri predstavljajo vir preživetja.
Eden izmed ključnih problemov, na katere opozarja 7. milenijski razvojni cilj, je povečevanje izpustov toplogrednih plinov. Leta 2008 je bila raven CO2 v zraku za kar 38 odstotkov višja kakor leta 1990. Preprečevanje klimatskih sprememb mora zato ostati prioriteta mednarodne skupnosti. ZN poudarjajo, da leži rešitev v »zelenem« gospodarstvu, ki ne bo temeljilo na fosilnih gorivih. Znanstveniki se strinjajo, da je potrebno zamenjati vire oskrbe z energijo. S tem se strinjajo tudi ekonomisti, saj je gospodarska panoga, ki razvija obnovljive vire energije, trenutno najbolj rastoča panoga na svetu. Z oblikovanjem in izvajanjem ustreznih politik ter zagotovitvijo finančnih vzpodbud si lahko obetamo gospodarsko rast, trajnostni razvoj in predvsem ohranitev okolja. Tako lahko v boju proti globalnemu segrevanju in klimatskim spremembam brez ogrožanja gospodarskega razvoja sodelujejo tako razvite države kot tudi države v razvoju.
Pomemben del boja za okoljsko trajnost predstavlja tudi ohranjanje gozdnih površin ter preprečevanje upadanja raznolikosti rastlinskih in živalskih vrst. V letu 2010 je bilo zaščitenih približno 150.000 območij, ki so obsegala 12,7 odstotkov kopnega in 7,2 odstotkov obalnih vod. Ta statistični podatek je zavajajoč, saj so zaščitena območja velikokrat slabo upravljana in kljub zaščiti pogosto podvržena onesnaževanju.
Na kvaliteto človekovega bivanja poleg čistega okolja vpliva še cela vrsta drugih dejavnikov. Eden izmed njih je razširjenost dostopa do pitne vode, ki je leta 2008 na svetovni ravni predstavljala 87 odstotkov. Veliko bolj kritično je stanje na področju zagotavljanja ustrezne sanitarne ureditve in zmanjšanja števila ljudi, ki živijo v barakarskih naseljih. Leta 2008 skoraj polovica prebivalstva razvijajočih se regij in okoli 2,6 milijard ljudi na svetu ni uporabljalo ustreznih sanitarij. Veliko ljudi brez ustrezne sanitarne ureditve živi v barakarskih naseljih. Kljub temu da se prebivalstvo teh naselij v relativnih vrednostih zmanjšuje, se glede na absolutne vrednosti njihovo število z leti povečuje. Danes v barakarskih naseljih živi že približno 828 milijonov ljudi.
Dosedanji napredek pri doseganju 7. milenijskega razvojnega cilja
1. specifični cilj
Kljub temu da je še zmeraj alarmantno visoka, se stopnja krčenja in izgube gozdov zaradi naravnih vzrokov upočasnjuje. Na globalni ravni se je zmanjšala z ocenjenih 16 milijonov hektarjev letno leta 1990 na okoli 13 milijonov hektarjev letno v prejšnjem desetletju.
Do največjih neto izgub gozdnih površin je med letoma 2000 in 2010 prišlo v Južni Ameriki in Afriki, medtem ko je Azija v zadnjem desetletju zabeležila neto povečanje za okoli 2,2 milijonov hektarjev letno, kar je rezultat obsežnih programov pogozdovanja na Kitajskem, v Indiji in Vietnamu.
Glede na zadnje obstoječe podatke, ki poročajo za leto 2008, emisije CO2 v svetovnem merilu še vedno naraščajo. Leta 2008 so bile emisije 38 odstotkov višje kot leta 1990. Per capita emisije ostajajo najvišje v razvitih regijah, najnižje pa v Podsaharski Afriki.
2. specifični cilj
V zadnji polovici stoletja je delež svetovnih ekosistemov, ki so bili označeni kot zaščitena območja, drastično narasel. Leta 2010 so zaščitena območja obsegala 12,7 odstotkov kopnega in 7,2 odstotkov obalnih vod. Kljub porastu zaščitenih ekosistemov pa je biotska raznolikost zaradi neprimernega upravljanja z zaščitenimi območji in razkoraka pri zaščiti območij še zmeraj v upadu. Ta specifični cilj do leta 2010 ni bil dosežen.
3. specifični cilj
Napredek pri izboljšanju dostopa do pitne vode je velik. Na svetovni ravni je razširjenost dostopa narasla s 77 odstotkov leta 1990 na 87 odstotkov leta 2008. Če se bo ta trend nadaljeval, bo cilj do leta 2015 dosežen in verjetno tudi presežen. Latinska Amerika in Karibsko otočje ter Vzhodna in Jugovzhodna Azija so ta cilj že dosegli. Največje povečanje dostopa do pitne vode je dosegla Vzhodna Azija – dostop se je povečal s 69 odstotkov leta 1990 na 86 odstotkov leta 2008. Podsaharska Afrika je število ljudi, ki uporabljajo izboljšane vire pitne vode, skoraj podvojila – z 252 milijonov leta 1990 na 492 milijonov leta 2008.
Svet je daleč od realizacije cilja sanitarne ureditve. Globalno je stopnja odvajanja na prostem padla za eno tretjino, s 25 odstotkov prebivalstva leta 1990 na 17 odstotkov leta 2008. Skoraj dve tretjini ljudi, ki iztrebljajo na prostem, živita v Južni Aziji. Severna Afrika je edina regija, ki je ta cilj že dosegla.
4. specifični cilj
Med letoma 2000 in 2010 je delež urbanega prebivalstva, ki v razvijajočih se državah živi v barakarskih naseljih, upadel z 39 na 33 odstotkov. Vendar pa v absolutnih vrednostih število prebivalcev teh naselij narašča, za kar je deloma kriva hitra urbanizacija.
Danes je število urbanih prebivalcev barakarskih naselij ocenjeno na približno 828 milijonov – v primerjavi s 657 milijoni leta 1990 in 767 milijoni leta 2000.
Leta 2010 so bila barakarska naselja najbolj razširjena v Podsaharski Afriki, kjer je v teh naseljih bivalo 62 odstotkov urbane populacije; sledita ji Južna Azija (35 odstotkov) in Jugovzhodna Azija (31 odstotkov).
Ukrepi za izboljšanje
Za uresničitev 7. milenijskega cilja je potrebno oblikovati močna partnerstva in uskladiti prizadevanja za ohranitev ozonskega plašča. Spodbujati je potrebno »zeleno« gospodarstvo ter okolju prijazne tehnologije. Potrebno je zaščititi ogrožene živalske vrste in ekosisteme. Ključni dejavnik pri zmanjšanju ravni toplogrednih plinov v ozračju je tudi omejitev sečnje dreves.
Navsezadnje pa je zaradi naraščajočih potreb po hrani potrebno zagotoviti še učinkovitejšo izrabo vodnih virov za kmetijstvo ter izboljšati življenjske razmere prebivalcev milijonskih barakarskih naselij.
Stanje v Sloveniji
Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi, saj gozdovi pokrivajo kar 58,5 odstotkov njenega ozemlja. Država je v evropskem vrhu tudi glede biotske raznovrstnosti. Izmed 22.000 evidentiranih rastlinskih in živalskih vrst je v Sloveniji približno 850 endemičnih vrst, ki ne živijo nikjer drugje na svetu. V Sloveniji ima skoraj 100 odstotkov ljudi dostop do pitne vode in ustreznih sanitarij. V najbolj problematičnih razmerah živijo nekatere romske skupnosti. Zadnji podatki o izpustih toplogrednih plinov v Sloveniji iz leta 2009 kažejo, da so se izpusti v primerjavi z letom poprej zmanjšali za 9,1 odstotkov, kar gre v veliki meri pripisati gospodarski krizi.
Udeleženost Slovenije pri doseganju 7. milenijskega cilja
V Sloveniji deluje Svet za trajnostni razvoj, ki je posvetovalno telo Vlade RS in spada pod Službo Vlade RS za razvoj. Svet si prizadeva za dialog s civilno družbo o vseh temeljnih razvojnih vprašanjih. Služba Vlade RS za razvoj vodi na tem področju projekt »Scenariji razvoja Slovenije do leta 2035: Trendi in priložnosti v času podnebnih sprememb«. Namen projekta je iskanje odgovorov na vprašanje, ali in kako lahko Slovenija (p)ostane družba blagostanja v luči izzivov in priložnosti, ki so posledica podnebnih sprememb. Na podlagi teh odgovorov bodo oblikovani novi temelji za krovne strateške usmeritve in dokumente do leta 2035.
Na področju spodbujanja in zagotavljanja okoljske trajnosti so poleg Vlade RS aktivne tudi mnoge nevladne organizacije; vidnejše med njimi so Umanotera, Focus, Društvo planet Zemlja, Slovensko društvo ZN za trajnostni razvoj idr.
Ali ste vedeli?
- Na svetu okoli 2,6 milijardi ljudi nima dostopa do ustreznih sanitarij.
- Leta 2008 okoli 900 milijonov ljudi ni imelo dostopa do ustreznega vodnega vira.
- Leta 2008 je bila raven ogljikovega dioksida (CO2) v zraku za 38 odstotkov višja
kakor leta 1990. - Za potrebe kmetijstva, industrije in urbanizma človek prekomerno obremenjuje vodne vire in s tem ogroža okoljsko trajnost.
