Milenijski razvojni cilji Millennium Development Goals

Specifičen cilj:

• Odpraviti neenakost med spoloma pri zagotavljanju osnovne in srednješolske izobrazbe do leta 2015.

Ženske opravijo več kot dve tretjini svetovnega dela, vendar za to prejmejo manj kot 10 odstotkov svetovnega plačila. Izrek, da »ima revščina ženski obraz«, torej ni zgolj naključje. Države po svetu sicer zmanjšujejo neenakosti med spoloma na področju izobraževanja, saj je bilo leta 2009 v razvijajočih se regijah v osnovno šolo v povprečju vpisanih 96 deklet na 100 fantov v primerjavi z 91 dekleti na 100 fantov leta 1999.

Kljub napredku cilj odpravljanja neenakosti med spoloma pri vpisovanju otrok in mladostnikov v osnovno ter srednjo šolo do leta 2009 ni bil realiziran. Največ težav pri odpravljanju neenakosti imajo še vedno v Severni Afriki, Oceaniji, Južni Aziji, Podsaharski Afriki in Zahodni Aziji.

Ženske opravijo največji delež neplačanega dela. Odstotek žensk, ki imajo plačano zaposlitev izven kmetijskega sektorja, je na globalni ravni narasel s 35 odstotkov leta 1990 na skoraj 40 odstotkov leta 2009. Južna Azija in Podsaharska Afrika sta bili priča največjemu napredku, a kljub temu ostaja v slednji regiji delež žensk, ki imajo plačano zaposlitev, pod 20 odstotki. V Podsaharski Afriki je do določene mere napredek upočasnjen zaradi manjšega pomena plačane zaposlitve izven kmetijskega sektorja tako za moške kot ženske, ki večinoma opravljajo delo, za katero je značilna odsotnost finančne varnosti in socialnih prispevkov.

Podobno stanje je tudi v gospodarstvu in politiki. Delež žensk v predstavniških telesih po svetu narašča počasi. Konec januarja 2011 je bila povprečna zastopanost žensk v parlamentih vseh držav le 19,3-odstotna. V državah z najvišjo zastopanostjo žensk v predstavniških telesih ženske v povprečju zasedajo 30 odstotkov sedežev. Večjo zastopanost žensk je moč zabeležiti v razvitih državah, pa tudi v nekaterih post-konfliktnih in razvijajočih se državah Afrike, Azije, Južne Amerike ter Karibskega otočja. Kar četrtina vseh parlamentarnih zbornic po svetu ima še vedno manj kot 10 odstotkov poslank; v devetih, večinoma državah Pacifika in Arabskega zaliva, pa niti ene. V gospodarstvu imajo moški petkrat večjo možnost zasesti vodilni položaj kot ženske. V povprečju ima eden od osmih moških položaj v upravi podjetja, medtem ko enako velja za samo eno od 40 žensk. Zaradi slabih zaposlitvenih možnosti in kršenja delavskih pravic žensk so ženske velikokrat prisiljene sprejeti slabo plačano delo ali pa si poiskati zaposlitev zunaj svojega domačega kraja. Kljub slabemu stanju pa se na področju 3. milenijskega razvojnega cilja kaže določen napredek.

Udeleženost žensk v Evropskem parlamentu konstantno narašča. Od uvedbe neposrednih splošnih volitev poslancev v Evropski parlament leta 1979 je delež zastopanosti žensk do leta 2011 narasel s 16 na 35 odstotkov. Na volitvah v Evropski parlament leta 2004 je Slovenija prvič z zakonom uvedla ženske kvote. Čeprav si EU dosledno prizadeva za večjo udeležbo žensk v procesu političnega odločanja tako na evropski kot na nacionalni ravni, sedanji položaj v večini držav članic in v institucijah EU še zmeraj kaže na prevladujoč položaj moških.

Dosedanji napredek pri doseganju 3. milenijskega razvojnega cilja

Do leta 2009 so v državah v razvoju le tri območja (Kavkaz in osrednja Azija, Latinska Amerika in Karibi ter Jugovzhodna Azija) dosegla enakost med spoloma v osnovnošolskem izobraževanju (ki je definirana kot indeks enakosti med spoloma med 97 in 103). V Vzhodni Aziji deklice po številu celo malenkost prekašajo dečke. Na ravni srednješolskega izobraževanja so enakost med spoloma dosegli na območju Kavkaza in osrednje Azije, Severne Afrike in Jugovzhodne Azije. Kljub temu ostajajo deklice v Oceaniji, Južni Aziji, Podsaharski Afriki ter Zahodni Aziji v občutno podrejenem položaju. Ravno nasprotno pa so deklice v Vzhodni Aziji, na Karibskem otočju in Latinski Ameriki glede sodelovanja v sekundarnem izobraževanju dečke celo prehitele. Slika je precej drugačna v primeru terciarnega izobraževanja; na tej ravni je indeks enakosti med spoloma v razvijajočem se svetu najvišji, in sicer 97 deklic na 100 dečkov.

Globalna finančna in ekonomska kriza je imela negativen vpliv na trge dela po svetu in je upočasnila napredek pri doseganju milenijskih ciljev. Ko se je leta 2010 svetovno gospodarstvo začelo obnavljati, se je začela nezaposlenost zmanjševati za oba spola. Kljub temu pa stopnja nezaposlenosti moških upada hitreje kot stopnja nezaposlenosti žensk. Ta trend v kombinaciji z dejstvom, da so stopnje nezaposlenosti žensk presegle stopnje nezaposlenosti moških, nakazuje, da razkorak med moškimi in ženskami v mnogih regijah ne bo kmalu izginil. Po ogromnem številu izgub zaposlitev med letoma 2008 in 2009 je bila porast zaposlovanja od leta 2010 v razvijajočih se regijah za ženske nižja kot za moške. Še posebej prizadete so bile ženske, zaposlene v proizvodnih sektorjih.

Kljub naraščajočemu številu žensk v nacionalnih parlamentih je cilj enake zastopanosti žensk in moških v politiki še zelo oddaljen. Od leta 1995 do leta 2011 se je zastopanost žensk v spodnjih domovih parlamentov z 11,6 odstotkov zvišala le na 19,6 odstotkov. Poleg tega so opazne velike razlike pri zastopanosti žensk med državami. V začetku leta 2011 so ženske predstavljale 30 ali več odstotkov članov spodnjih domov parlamentov v 25-ih državah, vključujoč sedem držav, kjer je bil delež višji od 40 odstotkov. V nasprotju pa ima 48 držav manj kot 10 odstotkov žensk članic parlamentov. Januarja 2011 je imelo le deset držav žensko predsednico države in 13 držav žensko predsednico vlade.

Ukrepi za izboljšanje

Leta 1979 so ZN sprejeli Konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk. Do danes je konvencijo podpisalo 178 držav; s tem so se zavezale k odpravi diskriminacije žensk v družbi. Potrebno pa se je zavedati, da napredka pri tem milenijskem cilju ne bo mogoče doseči brez korenitih sprememb v družbi, ki bi ženskam zagotavljale enake pravice kot moškim. ZN podpirajo prizadevanja za izobraževanje deklet. Ženske z najmanj osnovnošolsko izobrazbo lažje sprejemajo odločitve o lastnem telesu in družini, se izogibajo nalezljivim boleznim ter imajo boljše možnosti za pridobitev ustrezne zaposlitve.

Evropska komisija in Evropski parlament si medtem prizadevata za 30-odstotno zastopanost žensk v upravnih odborih podjetij do leta 2015 in 40-odstotno zastopanost do leta 2020.

Stanje v Sloveniji

Leta 2008 je bilo na parlamentarnih volitvah v Sloveniji med kandidati 35 odstotkov žensk; na 90 poslanskih mest pa je bilo izvoljenih samo 12 poslank. Zastopanost žensk v Državnem zboru je torej le 13,3-odstotna, kar ni niti polovica želene tretjine. Podobna situacija je tudi v gospodarstvu. V Sloveniji le 20 odstotkov vodilnih položajev v gospodarstvu zasedajo ženske. Če bi dodatno analizirali še delež Slovenk, ki sedijo v upravah največjih podjetij, bi ugotovili, da se je ta delež med letoma 2004 in 2010 celo znižal, in to z 20 na 10 odstotkov.

Udeleženost Slovenije pri doseganju 3. milenijskega cilja

V Sloveniji na področju spodbujanja enakih možnosti žensk in moških deluje Urad za enake možnosti RS. Ta se ukvarja z uveljavljanjem načela enakosti spolov, zagotavljanjem enakih zaposlitvenih možnosti in dostopa do izobrazbe ter omogočanjem sodelovanja žensk v procesih odločanja. Na področju tretjega Milenijskega cilja delujejo tudi Društvo Evropska mreža za enakost spolov, Mesto žensk, Društvo za promocijo žensk v kulturi in Društvo za kulturološke raziskave – Delta, ki spodbujajo uveljavljanje žensk na področju politike, kulture, znanosti in drugih družbenih aktivnosti. Pri poklicnem uveljavljanju pa ženskam pomagajo Gospodarsko interesno združenje Podjetnost - Sekcija podjetnic, Združenje Manager - ženska sekcija ter Zveza kmetic Slovenije.

Ali ste vedeli?

• Od 1,4 milijarde ljudi, živečih v skrajni revščini, predstavljajo ženske 70 odstotkov.
• V najmanj razvitih državah je skoraj dvakrat več nepismenih žensk, starejših od 15 let, kot moških enake starosti.
• Ženske opravijo dve tretjini vseh delovnih ur na svetu in proizvedejo več kot polovico svetovne hrane, a kljub temu prejmejo samo 10 odstotkov svetovnega dohodka; pripada pa jim manj kot en odstotek svetovne lastnine.
• Delež žensk v predstavniških telesih po svetu le počasi narašča. Januarja 2011 je bila povprečna zastopanost žensk v parlamentih vseh držav le 19,3-odstotna.
• Zastopanost žensk v slovenskem Državnem zboru je le 13,3-odstotna, kar ni niti polovica želene tretjine.