Slika podnebnih sprememb, kot jo riše zdravje ljudi
3. julij 2015 - Podatki, ki ilustrirajo podnebne spremembe na našem planetu, kljub otipljivim posledicam pogosto za večino ljudi ostajajo nekaj abstraktnega. A ko se od dviga povprečne temperature in prisotnosti CO2 v ozračju pomaknemo k vplivu na zdravje ljudi, abstraktne podnebne spremembe dobijo zelo človeško podobo. Takšno, nič kaj všečno, je ta teden postavila na ogled ugledna britanska medicinska revija The Lancet.
V najnovejšem poročilu, drugem po letu 2009, so britanski znanstveniki skupaj s kitajskimi na novo ocenili vplive podnebnih sprememb na zdravje ljudi. Ti kažejo precej bolj neugodno sliko, kot se je kazala še pred nekaj leti. Ugotovili so namreč, da bo do konca stoletja precej več ljudi izpostavljenih posledicam poplav, suš, vročinskih valov in drugih ekstremnih vremenskih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, kot so menili še pred nekaj leti.
Poročilo, objavljeno na spletu, napoveduje, da se bo število ljudi, izpostavljenih vplivu izjemno obilnega deževja, v prihodnjih desetletjih, povečalo za najmanj štirikrat, število tistih, ki bodo izpostavljeni obsežnim sušam, pa se bo v primerjavi z letom 1990 potrojilo. Še slabše se kaže vpliv vročinskih valov. Ti bodo v enakem časovnem obdobju prizadeli kar 12-krat več ljudi, kot so jih leta 1990.
»Želeli smo prikazati, kako bodo podnebne spremembe ljudje občutili na svoji koži, ne pa kot povprečja podatkov,« poudarja eden od avtorjev poročila prof. Peter Cox, ki poučuje dinamiko klimatskih sistemov na britanski univerzi Exeter. »Pri obravnavanju podnebnih sprememb se je treba odmakniti od prepričanja, da je to problem atmosferske fizike. To je problem ljudi,« je prepričan.
Prizadeti ne bomo vsi enako
Očitno pa ne bo povsod enak problem. Kot kažeta zgornji sliki, ki so ju na podlagi podatkov v The Lancet in podatkov iz Notre Dame Global Adaptation Index (ND-Gain) pripravili v Eco Experts, bo od tega, kje živite, močno odvisno, kako bodo podnebne spremembe vplivale na vaše zdravje. Nekomu, ki živi ali pa bo živel na Norveškem, ne bodo prišle do živega, pač pa ga bodo morda celo obvarovale pred, recimo, revmo. Nasprotno pa bo za ljudi marsikje v Afriki življenje postalo nevzdržno. A ne samo zaradi visokih temperatur in daljših suš, ampak tudi zaradi nesposobnosti državnih institucij, da ustrezno reagirajo na razmere, pa zaradi slabo organiziranega zdravstvenega sistema, da o vplivu političnih neredov in vojaških spopadov niti ne govorimo.
Pripravljavci zemljevida vpliva podnebnih sprememb na zdravje ljudi so namreč upoštevali vse te dejavnike in ne le podatke o temperaturah, sušah in drugih skrajnih vremenskih dogodkih, povezanih s podnebnimi spremembami. Pri tem so se omejili na razvitost držav, saj prav sposobnost držav za primerno ukrepanje odločilno vpliva, kako bodo prebivalci občutili podnebne spremembe na svoji koži. Tako na primer za ozemlje celotne ZDA velja, da jih podnebne spremembe ne bodo prav močno prizadele, čeprav bodo na nekaj obalnih mest, na primer Miami in New York, že v prihodnjih desetletjih močno vplivale.
Nasploh imajo razvite države neprimerno boljšo infrastrukturo za prilagoditev na življenje s podnebnimi spremembami, kar pravzaprav odsevata tudi objavljena zemljevida. Torej, da ne bo pomote: ne gre le za temperaturni in podnebni zemljevid, pač pa bolj za zemljevid, ki kaže podobo stanja infrastrukture za prilagoditev na podnebne spremembe. Tu objavljamo sliko sveta in sliko Evrope, sliko ostalih kontinentov pa si lahko ogledate na povezavi.
Slika podnebnih sprememb, kot jo riše zdravje ljudi (tveganje za zdravje zaradi podnebnih sprememb v svetu in Evropi):
Vir: Delo
