Türk v ZN o pomenu dogovora glede podnebnih sprememb

Türk govori na splosni razpravi 64. zasedanja Generalne skupscine Organizacije zdruzenih narodov v New Yorku. (Foto - Foto Bobo)New York - Predsednik republike Danilo Türk je včeraj nastopil na splošni razpravi 64. zasedanja Generalne skupščine ZN. V govoru se je zavzel za dogovor glede boja proti podnebnih spremembam. Spregovoril je tudi o ostalih aktualnih vprašanjih, med drugim o reformi ZN, ter se zavzel za večjo disciplino in odgovornost v globalnem finančnem sistemu.

Spregovoril pa je tudi o pričakovanjih ljudi, da ZN postanejo učinkovita ustanova. "Ljudstva Združenih narodov od nas, predstavnikov držav članic, upravičeno pričakujejo, da bomo to ustanovo naredili učinkovito in sodelovali s skupnim namenom, resnično kot združeni narodi," je povedal.

V nadaljevanju se je predsednik republike nato navezal na rdečo nit tokratnega zasedanja oziroma na prizadevanja za dogovor glede boja proti podnebnim spremembam na vrhu, ki bo decembra v Koebenhavnu. Pozval je k odločnim korakom v smeri novega in učinkovitega sistema za zmanjševanje učinkov segrevanja ozračja ter poudaril, da imamo skupne odgovornosti, ki pa se razlikujejo.

"Vemo, da mora vsaka država članica ZN narediti svoj del in tako lahko skupaj rešimo planet. Naj bo konferenca v Koebenhavnu prelomnica," je poudaril Türk in dejal, da je potrebno razširiti fronto ter v široko akcijo za potrebno družbeno in tehnološko preobrazbo vključiti tudi civilno družbo ter poslovni sektor. Ukrepi za zmanjševanje posledic podnebnih sprememb bodo pomenili globoke družbene spremembe, spremembe načinov proizvodnje in potrošnje ter življenja, ki pa se jih po Türkovih besedah ne bi smeli ustrašiti.

Kot je izpostavil Türk, vlada glede vrha G20 v Pittsburghu veliko pričakovanj. Ob tem je dejal, da pa je potrebno veliko storiti za večjo disciplino in odgovornost v globalnem finančnem sistemu. To je omenil kot prioriteto in pozval še k reformam IMF in Svetovne banke za uravnoteženo razvojno financiranje ter ohranjanje svetovne finančne stabilnosti. "Ponoven zagon pogajanj o svetovni trgovini je postal nujna prioriteta," je dejal Türk in dodal, da je potrebno povečati uradno razvojno pomoč ter se bolj posvetiti prioritetam Afrike.

V tem globalnem ozračju je potrebno misliti tudi na človekove pravice, ker so tesno povezane z razvojem. Recesija je že povečala svetovno revščino, povečala brezposelnost in ti resni izzivi stabilnosti se lahko po Turkovih besedah spremenijo v resne varnostne probleme. Predsednik je pozdravil prizadevanja Mednarodne organizacije dela in Globalnega pakta za delo ter poudaril, da danes ni večjega izziva človekovim pravicam, kot sta revščina in brezposelnost. Zaradi tega mora politika zagotoviti usklajenost gospodarskih in človekovih pravic.

Predsednik je tudi spomnil, da je zunanji minister Samuel Žbogar danes podpisal izbirni protokol k Mednarodnemu sporazumu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah. Po njegovih besedah gre sicer za majhen korak, ki pa kaže na to, da se Slovenija zaveda problema in je pripravljena na dejanja. Omenil je, da je bila Slovenija aktivna članica Sveta za človekove pravice ZN, od katerega pričakuje strategijo, ker je dosedanji napredek vzpodbuden, vendar ni dovolj.

Türk je v nadaljevanju pozdravil izvolitev ZDA v Svet za človekove pravice, kjer člani nosijo posebno odgovornost. Kot je dejal, pa žal še niso našli učinkovitega načina za pravočasno in učinkovito preprečevanje množičnih grozodejstev in sistematičnih kršitev človekovih pravic.

Predsednik se je v nadaljevanju svoje govora dotaknil vprašanj mednarodnega miru in varnosti. Izpostavil je štiri pomembna področja. To je reforma Varnostnega sveta ZN, za katero je po njegovih besedah že skrajni čas, pri čemer pa dosedanji napredek ni zadosten. Čeprav so pogajanja dala potreben zagon in ima širitev z novimi stalnimi in nestalnimi članicami široko podporo. Pri tem je predsednik omenil svoj lanski predlog o modelu reforme, ki bi ga morali obravnavati skupaj z drugimi.

Ob koncu nastopa je poudaril, da so ZN nepogrešljiv forum za politično posvetovanje in izkušnje ZN so na primer nenadomestljive glede položaja v Afganistanu, saj se s problemi te države ukvarjajo že tri desetletja. Türk je dejal, da ne bi smel nihče dvomiti v to, da morajo Afganistanci na koncu sami skrbeti za lastno varnost in da ni vojaške rešitve številnih problemov države. Zato postaja jasno, da bo morala mednarodna skupnost pomagati v procesu tranzicije, ki bo zmanjšal in sčasoma odpravil mednarodno vojaško prisotnost.

Vir: Delo