Milenijski razvojni cilji Millennium Development Goals

Specifični cilji:

• Med letoma 1990 in 2015 prepoloviti število ljudi, ki živijo z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan.
• Med letoma 1990 in 2015 doseči popolno in produktivno zaposlitev ter dostojno delo za vse, vključno za ženske in mlade.
• Med letoma 1990 in 2015 prepoloviti število ljudi, ki trpijo lakoto.

Vsak peti prebivalec Zemlje živi v skrajni revščini z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan. To predstavlja 1,2 milijarde svetovnega prebivalstva. Dnevno zaradi lakote umre 24.000 ljudi, kar pomeni, da vsake 3,6 sekunde umre en človek. Če isto statistiko uporabimo za dva dolarja na dan, se število prebivalcev pod pragom revščine poveča na 2,8 milijard ljudi. 515 milijonov le-teh predstavljajo mladi, izmed katerih jih 90 odstotkov živi v Južni in Vzhodni Aziji, v pacifiških državah in v Podsaharski Afriki.

Število ljudi, ki v državah v razvoju živi v skrajni revščini, je padlo z 1,8 milijarde v letu 1990 na 1,4 milijarde v letu 2005. Tako je leta 2005 v skrajni revščini živela več kot četrtina prebivalstva razvijajočega se sveta v primerjavi s skoraj polovico v letu 1990. Toda ta trend zmanjševanja revščine je zaradi naraščajočih cen hrane in gospodarske krize, ki traja že od leta 2008, doživel preobrat. Združeni narodi (ZN) predvidevajo, da je zato v letu 2009 v skrajni revščini živelo 40 milijonov ljudi več, kot bi jih, če krize ne bi bilo, in ocenjujejo, da bo prvi razvojni cilj mogoče doseči le v Severni Afriki in Vzhodni Aziji. Če se bodo obstoječi trendi nadaljevali, pa obstaja velika verjetnost, da ta cilj ne bo dosežen v Podsaharski Afriki, Južni Aziji in Latinski Ameriki.

Dosedanji napredek pri doseganju 1. milenijskega razvojnega cilja

1. specifični cilj

Gospodarska in finančna kriza, ki se je leta 2008 začela v razvitih državah Severne Amerike in Evrope, je povzročila padec cen dobrin, menjave in investicij. Kljub omenjenim padcem pa trenutni trendi nakazujejo, da ostaja rast v razvijajočem se svetu dovolj močna, da se ohranja napredek, potreben za dosego tega specifičnega cilja. Glede na nedavne projekcije Svetovne banke lahko pričakujemo, da bo do leta 2015 stopnja revščine padla pod 15 odstotkov, s čimer bo omenjeni cilj dosežen. Do najhitrejše rasti in največjega zmanjšanja revščine prihaja v Vzhodni Aziji, še posebej na Kitajskem in Indiji. V teh dveh državah se je med letoma 1990 in 2005 število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, zmanjšalo za 455 milijonov, projekcije pa predvidevajo, da se jim bo do leta 2015 pridružilo dodatnih 320 milijonov. Tudi v Podsaharski Afriki se glede na nedavno gospodarsko rast in napovedane trende pričakuje padec stopnje skrajne revščine pod 36 odstotkov, kar je bolje od napovedanih trendov.

2. specifični cilj

Medtem ko se globalna gospodarska rast izboljšuje, je stanje na svetovnem trgu delovne sile še vedno zaznamovano z vztrajno visoko nezaposlenostjo in počasnim zaposlovanjem. V razvitih območjih je stopnja zaposlenosti od leta 2007 padla s 56,8 odstotkov na 54,8 odstotkov leta 2010. Slika je popolnoma nasprotna v razvijajočih se regijah, kjer se je po začetnem padcu stopnja zaposlenosti (z izjemo Kavkaza in osrednje Azije ter Vzhodne Azije) med letoma 2007 in 2010 spremenila le malo.

Po poročanju Mednarodne organizacije dela (International Labour Organization, ILO) je leta 2009 eden izmed petih delavcev z družino živel v skrajni revščini. Čeprav je glede na prejšnje desetletje prišlo do strmega zmanjšanja revščine, pa je bila ocenjena stopnja za to leto 1,6 odstotne točke višja kot stopnja, ki je bila predvidena glede na trend pred krizo.

3. specifični cilj

Odstotek ljudi, ki v razvijajočem se svetu trpi lakoto, je med letoma 2005 in 2007 kljub pomembnemu zmanjšanju revščine ostal konstanten na 16 odstotkov. Trendi v Jugovzhodni Aziji, Vzhodni Aziji, Latinski Ameriki ter na Karibskem otočju napovedujejo, da bodo ta območja specifični cilj do leta 2015 najverjetneje dosegla. Vseeno pa je tudi na teh območjih zaznati obsežna neskladja med državami. Glede na trenutne trende Podsaharska Afrika do leta 2015 ne bo uspela doseči tega specifičnega cilja.

V razvijajočih se regijah se je delež otrok, mlajših od petih let, ki imajo prenizko težo, med letoma 1990 in 2009 znižal s 30 na 23 odstotkov. Kljub temu pa je napredek v državah v razvoju nezadosten, da bi bilo cilj do leta 2015 mogoče uresničiti. Prenizka teža otrok je kombinacija več dejavnikov. Na primer v Južni Aziji ne gre le za kombinacijo pomanjkanja kvalitetne hrane in skromnih prehranjevalnih navad, temveč tudi neustrezne sanitarne ureditve. Skoraj polovica prebivalstva iztreblja na prostem, kar se odraža v ponavljajočih se izbruhih diareje pri otrocih in prispeva k veliki razširjenosti podhranjenosti.

Ukrepi za izboljšanje

Eden izmed potrebnih ukrepov je vzpostavitev mrež socialnega varstva za zmanjšanje posledic gospodarske krize in povišanja cen hrane ter energije. Potrebno je povečati tudi nujno pomoč v obliki hrane, kar bo Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo (Food and Agriculture Organization, FAO) in drugim organizacijam omogočalo učinkovitejše delovanje ter  ukrepanje v kriznih situacijah. Tudi podpiranje brezplačne prehrane v šolah v državah v razvoju je eden izmed ukrepov za zmanjšanje skrajne revščine.

Pomembna bo tudi vzpostavitev partnerstev med civilno družbo, zasebnim sektorjem in skladi, delujočimi na tem področju, ob sočasnem sodelovanju in upoštevanju mnenja revnih ljudi. Zagotoviti pa bo treba tudi delovna mesta in razviti poslovno infrastrukturo, ki bi povečala proizvodne zmogljivosti podjetij ter jim omogočila lažjo integracijo v globalno ekonomijo.

Stanje v Sloveniji

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (RS) je bila stopnja tveganja revščine v Sloveniji leta 2009 11,3-odstotna. Ta se je v primerjavi z letom poprej znižala za eno odstotno točko. V letu 2009 je tako v Sloveniji pod pragom tveganja revščine živelo 11,3 odstotkov ljudi ali 223.000 oseb. Razpoložljivi dohodek oseb, ki so živele pod pragom revščine, je bil torej nižji od 593 evrov. Podatki o stopnjah tveganja revščine različnih socialno-ekonomskih kategorij oseb in gospodinjstev kažejo, da so bila v najslabšem položaju gospodinjstva brez delovno aktivnih članov, še posebej tista z vzdrževanimi otroki. Glede na tip gospodinjstva pa so bila v najslabšem položaju enočlanska in enostarševska gospodinjstva, pari s tremi ali več otroki ter starejši pari brez otrok.

Udeleženost Slovenije pri doseganju 1. milenijskega cilja

Slovenska Karitas je ena izmed nevladnih organizacij, ki podpira obstoječe programe lokalnih organizacij v posameznih državah v razvoju. Ti programi so namenjeni podpori zdravstvenih centrov, deljenju semen in sadik, trajnostnemu izboljšanju položaja revnih, oskrbi otrok, opremi šolskih centrov, izgradnji domov za invalidne otroke in mladino ter zagotavljanju zaposlitvenih možnosti z vključevanjem domačinov v razne infrastrukturne projekte.

Rdeči križ Slovenije je samostojna nevladna organizacija, ki deluje na področju preprečevanja in lajšanja trpljenja ljudi. V okviru svoje humanitarne dejavnosti delijo prehrambene pakete za materialno ogrožene družine v Sloveniji. Pomoči so deležni tudi brezdomci.

Ali ste vedeli?

• Vsak peti prebivalec zemlje živi v skrajni revščini z manj kot enim ameriškim dolarjem na dan. To predstavlja 1,2 milijarde svetovnega prebivalstva.
• Več kot milijarda ljudi trpi zaradi hudega pomanjkanja hrane – to je več kot celotno prebivalstvo Združenih držav Amerike, Kanade in Evropske unije skupaj. Kar 90 odstotkov kronično lačnih ljudi živi v državah v razvoju.
• Na dan zaradi lakote umre 24.000 ljudi. Večino lačnih predstavljajo ženske in otroci.
• Vsakih šest sekund zaradi lakote umre en otrok. 60 odstotkov od 10 milijonov otrok, ki letno umrejo v državah v razvoju, umrejo prav zaradi lakote.
• V letu 2007 je v Sloveniji pod pragom revščine živelo 11,5 odstotkov ljudi.