Besede dr. Türka
Dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik RS, je v podporo kampanji za milenijske razvojne cilje napisal te besede:
Pred 20 leti, v času ko se je Slovenija osamosvajala, je svetovna skupnost naredila prve korake na pomembni in v marsičem novi poti. Začela je s pripravo niza globalnih razvojnih konferenc. Prva med njimi, vrh v Rio de Janeiru, junija 1992, je bila posvečena problemom okolja in je bila tudi prva velika konferenca, na kateri je Slovenija že sodelovala kot suverena država. Sledile so ji konference o človekovih pravicah, o populacijskih vprašanjih, o socialnem razvoju, o položaju žensk, o razvoju mest, o klimatskih spremembah in druge. Iz teh obširnih razprav je izšla sodobna opredelitev razvoja sveta in temeljni okvir za reševanje najpomembnejših vprašanj, ki jih razvoj prinaša s sabo. Leta 2000 je generalni sekretar OZN Kofi Annan strnil bistvo svetovne opredelitve razvoja v osem jasno oblikovanih ciljev, ki naj vodijo mednarodna razmišljanja in zlasti razvojno ukrepanje v novem stoletju. Začetek novega tisočletja se je zdel zelo primeren trenutek, da se vse poprejšnje razprave povzamejo v kratko in jasno definicijo bistva razvoja v našem času.
Zamisel o milenijskih razvojnih ciljih je hkrati preprosta in zelo zahtevna. Zdi se skoraj naravno, da OZN ponudi svetovni javnosti in vladam kratko in jasno definicijo ciljev, h katerimi moramo težiti, če želimo zagotoviti preživetje človeštva - za to namreč gre. Človeštvo lahko preživi samo če se ustrezno razvija in o tem razvoju je treba imeti skupno predstavo in minimum skupne volje. Ta volja pa se lahko oblikuje le, če se sporazumemo tudi o količinsko določenih ciljih: Prepolovitev števila ljudi, ki živijo z manj kot enim dolarjem na dan, zagotovitev enakopravnosti spolov v osnovnem in srednjem izobraževanju, zmanjšanje za polovico vseh tistih, ki nimajo dostopa do pitne vode itd. Vsi ti in drugi cilji naj bi bili doseženi do l. 2015.
L. 2000 nam je v Združenih narodih kazalo dobre obete: Mednarodno sodelovanje je bilo dobro, svet je iskal opredelitev jasnih ciljev in proces globalizacije je obljubljal rast. OZN je med globalnimi razvojnimi institucijami uživala največje zaupanje. V letih, ki so sledila, so mnoge države s ponosom poročale o svojem napredku. Med njimi so bile take velike države kot so Kitajska, Indija in Brazilija, ki so postale zgledi razvojne uspešnosti. L. 2003 je bil na konferenci v Monterreyu v Mehiki dosežen tudi pomemben sporazum o mednarodnem financiranju razvoja. Hkrati pa so se že pojavili dvomi, ki sta jih povzročili neenakomernost globalizacije in mednarodne politične razmere, ki so se močno zaostrile istega leta z vojno v Iraku. Vse to je pokazalo, da bo pot do uresničitve milenijskih ciljev vijugasta. Svetovna recesija l. 2008 je ta problem še zaostrila. Vendar pa je razvoj ostal pot za preživetje. Prizadevanje za uresničitev milenijskih ciljev ni izgubilo svoje pomembnosti: Nasprotno, postalo je še bolj odločilno za našo skupno usodo. Kdo neki si želi razpada gospodarsko šibkih in razvojno neuspešnih držav, humanitarnih problemov in ogrožanja mednarodne miru? Papež Janez Pavel II. je nekoč dejal, da je razvoj novo ime za mir. Še kako prav je imel!
V Sloveniji imamo veliko razlogov, da se posvetimo milenijskim ciljem. Marsičesa še nismo postorili, zlasti na področju varovanja okolja. Marsikaj lahko storimo v okviru Evropske unije v njenih prizadevanjih za učinkovito usmerjanje svetovne razvojne pomoči. Marsikaj moramo storiti kot suverena in že kar dobro razvita država, ki se zaveda da je del sveta in ima del odgovornosti za usodo sveta. Zato je prav, da najprej pogledamo k sebi in ugotovimo, kaj moramo še storiti za naš razvoj. Nato pa poglejmo po svetu in ugotovimo, kaj lahko prispevamo za njegovo boljšo prihodnost. Bodimo dobri državljani sveta. Društvo za Združene narode za R Slovenijo je postavilo prave prioritete na dnevni red. Poskrbimo, da bo razprava kvalitetna, in da bodo iz nje izšli dobri rezultati.
dr. Danilo Türk, nekdanji predsednik Republike Slovenije
